Šlo naj bi za usklajeno ameriško akcijo proti upornikom v okviru nove ofenzive na območju severozahodne iraške pokrajine Al Anbar. V operaciji Sulica sodeluje kakih tisoč ameriških vojakov, ki naj bi po napovedih ameriške vojske "izkoreninili upornike in tuje borce v in okoli kraja Karabila".
Ameriška vojska je v napadih na položaje upornikov v Kaimu uporabila tudi letala. Bombe so sicer padle tudi na civilna območja. Pri tem so v ruševinah našli najmanj enega ubitega civilista. Med žrtvami današnjega bombardiranja sta bila tudi ženska in njen šestletni otrok.
V kraju Tuz, kakih 180 kilometrov severno od Bagdada, je samomorilski napadalec skušal z avtomobilom napasti nekega visokega iraškega vojaškega častnika, a so ga stražarji še pravočasno ustavili. Kljub temu se je razstrelil, pri tem pa je bilo ranjenih 11 ljudi, je sporočilo iraško notranje ministrstvo.
V Bagdadu je danes eksplodiral avtomobil bomba. V eksploziji sta zagorela dva tovornjaka cisterni, ki sta tedaj peljala mimo. Pri tem sta umrla dva mimoidoča, šest ljudi je bilo ranjenih.
Po navedbah očividcev so bombo v vozilu, parkiranem pred neko šiitsko mošejo v bagdadski četrti Kamalja, aktivirali na daljavo. Tarča napada naj bi bila sicer patrulja iraške vojske, ki je peljala mimo pred eksplozijo.
Vlada izgublja nadzor nad varnostnimi silami
Sunitski svet verskih učenjakov je očital iraški vladi, da je izgubila nadzor nad policijo, vojsko in tajnimi službami. "85 odstotkov pripadnikov varnostnih sil ni pod nadzorom vlade," je za arabski časnik Al Hajat dejal eden vodilnih članov tega sveta, Abdul Salam al Kubajsi.
Kot primer je al Kubajsi navedel, da je iraški premier Ibrahim al Džafari že pred časom napovedal izpustitev 107 članov sunitskega sveta, ki pa jih še vedno zadržujejo brez vložene obtožnice in še vedno niso na prostosti.
Policija in narodna garda poleg tega izvajata "državni terorizem" na pobudo Irana, je še nadaljeval al Kubajsi. Tako naj bi po njegovih besedah pred kratkim v raciji v Bagdadu prijeli nekdanjega vojaškega častnika, ki je igral pomembno vlogo v iraško-iranski vojni (1980-1988).
