Za prepoved so glasovali poslanci Krščansko-socialne unije (CSU), ki ima večino v bavarskem parlamentu, proti pa so bili socialdemokrati in Zeleni. Kot je menila bavarska kulturna ministrica Monika Hohlmeier iz vrst CSU, muslimani naglavno ruto namenoma zlorabljajo kot politični simbol, pa tudi kot sredstvo za zatiranje žensk. "To ni v skladu z našimi vrednotami demokracije, tolerance in enakosti," je poudarila Hohlmeierjeva. V Nemčiji sicer živi 3,5 milijona muslimanov, med katerimi je največ Turkov.
Najnovejša prepoved pa se ne nanaša na naglavna pokrivala ostalih verskih skupnosti, kot je na primer judovska. Prepoved se prav tako ne nanaša na redovnice, ki učijo na številnih državnih šolah na jugu Nemčije. Bavarska kulturna ministrica Hohlmeierjeva je to razlikovanje pojasnila s tem, da katoliške cerkve in judovske skupnosti "povsem podpirajo nemški ustavni red".
Bavarska je tako postala peta nemška zvezna dežela, ki je sprejela takšno odločitev. Potem ko je nemško ustavno sodišče ovrglo splošno prepoved nošenja verskih obeležij na državnih šolah ter odločanje o tem prepustilo posameznim zveznim državam, so prepoved nošenja muslimanskih rut na državnih šolah doslej uvedle še zvezne dežele Baden Wuertenberg, Spodnja Saška, Posarje in Hessen. V slednji deželi so nošenje rut prepovedali tudi vsem delavcem v državnih službah. V Berlinu so prepovedali tudi izkazovanje vseh verskih simbolov v javnih ustanovah, podobne ukrepe pa načrtujeta tudi zvezni deželi Severno Poranje-Vestfalija in Bremen.
