Novico o ugrabitvi, ki jo je skupina Ansar al Suna objavila na neki spletni strani, so potrdili tudi na japonskem zunanjem ministrstvu. O dogodku pa je bil obveščen tudi japonski premier Džuničiro Koizumi. Ugrabljen je bil 34-letni Akihiko Saita, uslužbenec neke varnostne službe.
Na spletni strani sta bili poleg osebne izkaznice Saita objavljeni tudi dve strani iz njegovega potnega lista in dokument, na katerem je pisalo, da ima dovoljenje za nošenje orožja. Po navedbah ugrabiteljev naj bi bil Saito zajet med napadom na ameriški konvoj, v katerem je bilo ubitih več tujcev, Japonec pa je bil hudo ranjen.
Ameriška vojska je medtem sporočila, da so bili v spopadih v Iraku ubiti dva marinca in vojak. Prvi marinec je bil v kraju Obeidi blizu sirske meje, drugi pa v kraju Kaim, ki se prav tako nahaja blizu sirske meje. Vojak je bil v bližini Samare, je sporočila ameriška vojska.
Američani začeli invazijo
Ameriška vojska je prvih štiriindvajsetih urah ofenzive proti iraškim skrajnežem na zahodu države ubila 75 gverilcev. Ameriški marinci so ofenzivo, s katero želijo uničiti iraške skrajneže in oborožene upornike, začeli na zahodu države, v eni najbolj nemirnih provinc Anbar. Kot so sporočili iz Pentagona, v akciji sodelujejo tako kopenske sile in vojaško letalstvo.
Za ofenzivo so se odločili zaradi stopnjevanja nasilja v zadnjih tednih. Ameriški vojaški poveljniki naj bi nameravali več pozornosti nameniti iraškim ekstremistom in tujim borcem, medtem ko bodo število vojaških akcij proti privržencen nekdanjega predsednika Sadama Huseina zmanjšali. V Pentagonu so bili do nedavnega prepričani, da prav oni vodijo upornike.
Nasilju ni videti konca
Putin: Ameriški umik bi poslabšal razmere
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru za ameriško televizijo CBS dejal, da se mu vojna v Iraku še vedno zdi resna napada in dodal, da "če se bodo ZDA umaknile iz Iraka, ne da bi vzpostavile temeljev za enotno državo, bi to bila njihova druga napaka". "Demokracije ni mogoče izvažati drugam. To mora biti posledica notranjega, domačega razvoja v družbi," je povedal Putin.
Iraška vlada znova zaprisegla
Vlada iraškega premiera Ibrahima al Džafarija je medtem znova zaprisegla. Premier in ministri so drug za drugim položili roko na Koran in prebrali nekoliko spremenjeno različico prisege, ki za razliko od prejšnje omenja tudi "federativen Irak". Ministrica za znanost in tehnologijo Basema Jusef Butros, ki je edina predstavnica kristjanov v vladi, je prisegla na Svetem pismu.
Ministri so v prisegi obljubili, da bodo "ohranili neodvisnost in suverenost Iraka, branili interese prebivalstva, ščitili vodno bogastvo, naravne vire in demokratični in federativni sistem ter uresničevali zakone z odkritostjo in nepristranskostjo".
Iraška vlada, ki se je sestala na svojem drugem zasedanju, je prisegla že v torek, vendar takrat v prisegi ni bil omenjen "demokratičen in federativen sistem". Prisego so spremenili na zahtevo kurdskega voditelja Masuda Barzanija. "Neomemba federativnega Iraka predstavlja kršitev zakonodaje in resno grožnjo našemu zavezništvu," je pojasnil Barzani.
