Šlo naj bi za 32-letnega Ruslana Hučbarova z vzdevkom Polkovnik, ki je na begu. Kot so pojasnili preiskovalci, ki so želeli ostati neimenovani, naj bi talci Hučbarova opisali kot najbolj krutega ugrabitelja. Hučbarov prihaja iz čečenske vasice Galaški. Sodeloval je v več operacijah, ki jih je vodil Arbi Barajev, poznan kot eksekutor talcev. Hučbarov, ki je postal bližnji sodelavec radikalnega čečenskega voditelja Šamila Basajeva, naj bi sam pripravljal samomorilske napadalke, ki so sodelovale v ugrabitvi talcev v moskovski dvorani Dubrovka oktobra 2002. Ta akcija, ki jo je vodil nečak Arbija Barajeva, Movsar, je terjala 129 življenj. Ruska obveščevalna služba FSB teh informacij ni želela komentirati.
Orožje je bilo ukradeno iz skladišča
Namestnik ruskega tožilca Vladimir Kolesnikov je izjavil, da je del orožja, ki so ga uporabili teroristi pri ugrabitvi šole v severnoosetijskem Beslanu, izviral iz skladišča ruskih varnostnih sil v Ingušetiji, ki so ga junija oropali uporniki.
"Varnostne sile so v Beslanu na kraju zločina zaplenile 37 puškomitraljezov, tri mitraljeze, pet metalcev granat in pet plamenometalcev", je dejal Kolesnikov, in dodal, da del zaseženega orožja izvira iz rezerv ministrstva za notranje zadeve Ingušetije.
Neka odporniška skupina več kot 100 ljudi je 22. junija napadla tri mesta v Ingušetiji. Tedaj je umrlo 88 ljudi, med njimi tudi ingušetski notranji minister Abukar Kostojev. Odgovornost za napad je tedaj prevzel čečenski uporniški voditelj Šamil Basajev.
Putin privolil v preiskavo
Po tragediji s talci v Severni Osetiji je ruski predsednik Vladimir Putin privolil v oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije. Komisijo bo oblikoval zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije. Po najnovejših uradnih podatkih je tragedija v Beslanu terjala življenja najmanj 339 ljudi, od tega 329 civilistov. Predsednik sveta federacije Sergej Mironov je na srečanju s Putinom, ki ga je predvajala ruska televizija, slednjega obvestil, da nameravajo ustanoviti preiskovalno komisijo. V ta namen je za 20. september sklical izredno sejo sveta federacije.
Putin se je z namero strinjal in povedal, da so zainteresirani za popolno, objektivno sliko tragičnih dogodkov, povezanih z zajetjem talcev.
Putin je sprva sicer napovedal, da ne bo javne preiskave tragedije, ampak naj bi potekala samo notranja preiskava. Preiskovalna komisija sveta federacije pa bi lahko ponudila razmeroma neodvisen pogled na krizo, v katerega bo imela vpogled tudi javnost.
V zajetju talcev je po najnovejših uradnih podatkih umrlo najmanj 339 ljudi, od tega 329 civilistov. V ta podatek ni zajetih 31 ugrabiteljev.
Severnoosetijske oblasti so še sporočile, da so med 329 civilisti doslej identificirali 238 trupel, med njimi 115 otrok. Doslej je bilo po uradnih podatkih govora o 336 smrtnih žrtvah krize.
Identificirani ugrabitelji niso Arabci
Oblasti so sicer v četrtek identificirale šest ugrabiteljev, vendar pa nihče od njih ni bil Arabec. Putin in ruski preiskovalci so po napadu zatrdili, da je bilo kakih deset ugrabiteljev Arabcev. Ruska stranka Rodina (Domovina) pa je v četrtek napovedala, da bo v dumi sprožila postopek za glasovanje o nezaupnici vladi, ki naj bi bila po zajetju talcev v Beslanu prešibka. "Pozvali bomo h glasovanju o nezaupnici, saj ne zaupamo tej vladi in menimo, da mora odstopiti, ne da bi bil predsednik prisiljen v to težko odločitev," je izjavil vodja stranke Dmitrij Rogozin. Obenem je Putina pozval, naj vzpostavi neposredno predsedniško upravo v Severni Osetiji, Ingušetiji in Čečeniji. Stranka Rodina, ki je v preteklosti že večkrat pozvala Putina k zaostritvi politike na različnih področjih, ima v 450-članski dumi 39 sedežev.
Novi premier v Severni Osetiji
Teden dni po krvavem koncu drame s talci je parlament Severne Osetije izvolil novega premiera. Republiško vlado bo vodil dosedanji minister za promet Alan Boradzov. Severnoosetijski predsednik Aleksander Dzasohov je vlado razpustil v četrtek, potem ko je bila zaradi svojega ravnanja ob krizi s talci deležna ostrih kritik.
Preventivni napadi na teroristična oporišča v tujini?
Načelnik ruskega generalštaba, Jurij Balujevski je dejal, da ima Rusija podatke o terorističnih oporiščih v tujini in ponovil, da bi Moskva lahko uporabila doktrino preventivnih napadov po teh oporiščih. "Nikomur ne grozimo, ampak takšne oblike delovanja so naša zakonita pravica do zaščite svojih državljanov," je dejal Balujevski.
V katerih državah naj bi bila teroristična oporišča, Balujevski ni želel povedati. "Naj to ostane neizrečeno, da se tisti, proti katerim je naše delovanje usmerjeno, ne bi razbežali," je dejal. "Če bomo vedeli, da se na ozemlju sosednje države nahajajo teroristična oporišča, hkrati pa od te države ne bomo naleteli na razumevanje, se bo nujno pojavilo vprašanje preventivnih napadov na oporišča," je razložil Balujevski, ki je tudi pojasnil, da lahko tovrstne napade odobri le ruski predsednik.