Skrajneži so v petek v iraški prestolnici ugrabili italijansko novinarko Giuliano Sgreno, 54, ki sicer piše za časnik Il Manifesto. Možje v črnem Kia so novinarko ugrabili iz njenega avtomobila, potem ko je ta končala intervju na neki bagdadski univerzi. Predstavniki časopisa prosijo vse nevladne in humanitarne organizacije za pomoč pri iskanju in rešitvi ugrabljene italijanske državljanke.
Prijateljica ugrabljene novinarke pa je prejela klic z Giulianinega telefona. Barbara Schiavulli, dopisnica za italijansko radijsko tiskovno agencijo GRT, je na svojem telefonu videla izpisano znano telefonsko številko, a ko se je oglasila, je slišala le arabsko glasbo. Klic je sicer trajal le nekaj sekund. Schiavullijeva je poskusila poklicati nazaj, a so bili vsi njeni poskusi zaman. Kot je povedala Giulianina prijateljica, je zaenkrat nemogoče vedeti, ali je šlo za namerni klic ali za klic po nesreči.
Neznana iraška skupina, Organizacija islamski džihad, je prevzela odgovornost za ugrabitev in hkrati postavila zahtevo, da Italija umakne vse svoje sile iz Iraka v 72-ih urah. Omenjen ultimat ni bil neposredno povezan z grožnjami glede ugrabljene talke. Verodostojnost zahteve, ki so jo domnevni ugrabitelji objavili na svoji spletni strani, še preverjajo.
Predstavniki italijanskih oblasti so že sporočili, da ne mislijo umakniti svojih sil iz Iraka. Italijanske oblasti so hkrati izrazile dvom v verodostojnost obstoja malo znane Organizacije islamskega džihada, menijo pa, da bi za ugrabitvijo lahko stali radikalni suniti. Italijanski notranji minister Giuseppe je izrazil upanje, "da gre za politično ugrabitev".
Množične usmrtitve iraških skrajnežev
Dve iraški skrajni skupini sta zatrdili, da sta ubili 10 pripadnikov iraške nacionalne garde in policistov, ki so jih ugrabili v veliki zasedi, v kateri so napadli večji iraški konvoj v bližini zloglasnega zapora Abu Grajb. V omenjenem napadu sta bila ubita dva policista, ranjenih je bilo 14 oseb, še 16 pa jih pogrešajo.
Skrajna skupina Vojska Ansar al Sunna je na svoji internetni strani objavila posnetek, ki prikazuje usmrtitev sedmih pripadnikov iraške nacionalne garde. V sporočilu so skrajneži poudarili, da nacionalna garda ne bi smela sodelovati z novo iraško vlado. Vojska Ansar al Sunna je ena mnogih v muslimanski sunitski skupini, ki se bori proti ameriški oblasti. Druga skupina imenovana Islamska vojska v Iraku pa je v internetnem sporočilu zapisala, da je ubila tri policiste.
Neznanci pa so ugrabili generalnega sekretarja Iraške demokratične krščanske stranke Minasa Ibrahima al Jusufija, ki je bil na poti iz Bagdada v Mosul na sedež stranke. Neznanci naj bi z ugrabitvijo po telefonu grozili že dan po iraških volitvah. Jusufi naj bi sicer nasprotoval volitvam v Iraku, na katerih je sodelovalo osem iraških krščanskih strank: ena je kandidirala sama, štiri so se povezale v dve krščanski koaliciji, tri pa so na volitvah nastopile kot koalicija pod vodstvom Kurdov. Kristjani predstavljajo tri odstotke iraških vernikov.
V eksploziji bombe v središču iraškega mesta Basra so bili ubiti štirje iraški vojaki. Bomba, podtaknjena na motorju, je eksplodirala v trenutku, ko je šla mimo patrulja iraške narodne garde. V več napadih na ameriško vojsko pa so bili danes ubiti štirje ameriški vojaki.
V eksploziji bombe v Baidžiju severno od Bagdada sta bila v noči na soboto ubita dva ameriška vojaka, najmanj pet pa jih je bilo ranjenih, so sporočili iz poveljstva ameriške vojske v Iraku. Le nekaj ur pred tem je na istem območju že prišlo do podobnega napada na še eno ameriško patruljo, pri čemer sta prav tako umrla dva vojaka, še štirje pa so bili ranjeni. Doslej je od začetka ameriške invazije na Irak marca 2003 v tej državi umrlo skupno najmanj 1.444 ameriških vojakov.
V severnoiraškem mestu Mosul pa so v neki ulici odkrili trupla treh Iračanov, ki so bili ustreljeni v glavo, so sporočile iraške varnostne oblasti.
Zahteva za časovni načrt o umiku tujih sil iz Iraka
Odbor iraških ulem je po srečanju svojega vodje z odposlancem Združenih narodov za Irak Ašrafom Kazijem sporočil, da bo pri oblikovanju iraške ustave sodeloval le, če bo pripravljen časovni načrt umika tujih vojaških sil iz Iraka. To je po besedah tiskovnega predstavnika odbora ulem šejka Omarja Rageba skupno stališče in zahteva vseh strank, ki so bojkotirale iraške volitve. Pomenijo pa tudi odziv na Kazijev poziv, naj odbor sodeluje v političnem procesu in oblikovanju ustave.
"Iraški modreci bodo v tem primeru upornikom dejali, da ni nobene potrebe po prelivanju krvi," je ob tem še dejal Rageb in zagotovil, da odbor nikakor ne nasprotuje državni spravi, vendar po njegovih besedah doslej še nihče od vladnih predstavnikov ni poskušal navezati stika z njimi.
Odposlanec ZN za Irak je srečanje označil kot "zelo uspešno". Kazi se je sicer v okviru dialoga za vključitev sunitov v politični proces v Iraku že večkrat sestal s sunitskimi predstavniki, tudi z vodjo njihove največje politične formacije Iraške muslimanske stranke, Mošenom Abdelom Hamidom. Z vodji sunitskih političnih strank se je sestal tudi iraški premier Ijad Alavi, ki je pobudnik omenjenega dialoga.
