FOTO in VIDEO: Janukovič obljubil preoblikovanje vlade, opoziciji to ni dovolj

Potem ko sinočnji pogovori z opozicijskimi voditelji niso pripeljali nikamor, je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič danes obljubil reorganizacijo vlade, razpravo o spremembah sporne protiprotestniške zakonodaje in pomilostitev pridržanih protestnikov, ki niso zagrešili hujših kaznivih dejanj.

Odločitve bodo sprejeli na izredni seji v torek, ki jo je napovedal že včeraj. "Na tej seji bomo sprejeli več odločitev. Vlado bomo preoblikovali tako, da jo bo sestavljala najboljša možna profesionalna ekipa," je dejal na sestanku z verskimi voditelji. Sicer ni pojasnil, ali bo zamenjana celotna vlada ali le nekateri ministri, a poznavalci menijo, da bi lahko odšli le najbolj osovraženi člani vlade, kot sta premier Mikola Azarov in notranji minister Vitalij Zaharčenko.

"Lahko ustavim ta konflikt, to nasilje, in ga tudi bom," je še dejal in poudaril pomembnost sodelovanja z opozicijo. "Skupaj z opozicijo pripravljamo kompromisno rešitev," je povedal novinarjem.

Kličko: To ni dovolj, oditi mora on

A vodja opozicijske stranke Udar in nekdanji boksarski šampijon Vitalij Kličko je te ponudbe že zavrnil kot nezadostne. "Iti mora Janukovič," je ponovil. Ob začetku protestov pred skoraj dvema mesecema bi proevropske protestnike zadovoljila odstavitev Zaharčenka, pred dvema tednoma bi bil dovolj odstop vlade, a danes ljudje zahtevajo volitve novega predsednika države, je še dejal in Janukoviču očital, da bije vojno proti lastnemu narodu.

Kličko je pozval tudi k posredovanju Zahoda med sprtimi stranmi v Ukrajini. Kot je menil, lahko globoko politično krizo rešita le Evropska unija ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Protestniki okrepili barikade

Včeraj so opozicijski voditelji – poleg Klička še Arsenij Jacenjuk in skrajno desničarski nacionalist Oleg Tjanjbokov – napovedali, da bodo območja protestov razširili. "Prepričan sem, da moramo iti korak za korakom – danes nekaj mest, jutri jih bo že več. Danes nekaj barikad, jutri še več. Razširili bomo območje Trga neodvisnosti," je napovedal Kličko. Jacenjuk pa je dodal, da se z barikad ne bodo umikali in jih bodo le še dodajali.

In res je bilo tako. Potem ko z državnim vrhom med osemurnim premirjem niso našli skupnega jezika, so protestniki ponoči tudi pred več vladnimi poslopji v osrednjem in zahodnem delu države postavili dodatne barikade in zatrdili, da se od tam ne mislijo umakniti. Okoli tisoč jih je zapustilo Trg neodvisnosti in odšlo v bližino predsedniške palače, kjer so iz vreč, napolnjenih s snegom, postavili nove barikade. V prestolnici so zasedli tudi poslopje ministrstva za kmetijstvo in prehrano.

Med drugim so zablokirali tudi poslopje v mestu Lviv, v katerem je bil še vedno tamkajšnji guverner Oleg Salo. Ko je videl protestnike, je celo napovedal svoj odstop in tudi podpisal odstopno izjavo. Protestniki so mu nato omogočili, da je odšel iz poslopja, nato pa je svoj odstop preklical in zatrdil, da je izjavo podpisal pod pritiskom. Protestniki so nato zatrdili, da bodo v mestu oblikovali Ljudsko skupščino, ki bo vladala mestu.

Tudi v mestu Rivine je na stotine protestnikov sinoči zasedlo vladno zgradbo. "Dol z mafijo," so vzklikali protestniki, s čimer so imeli v mislih Janukovičevo oblast. O podobnih incidentih poročajo tudi iz Žitomirja, Vinjcje, Hmelnitskija in Ivano-Frankivska.

Azarov svari, da so oblasti sposobne zagotoviti red in mir

Premier Azarov je protestnike obtožil, da pripravljajo državni udar, hkrati pa zavrnil njihovo zahtevo po razpisu predčasnih predsedniških volitev. "Vsi, ki podpirajo ta udar, bi morali jasno dejati, 'Da, mi smo za strmoglavljenje legitimnih oblasti v Ukrajini', ne pa da se skrivajo za miroljubnimi protestniki," je povedal na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Zagotovil pa je, da vlada ne namerava razglasiti izrednih razmer. "Ljudje ne smejo misliti, da vlada nima sredstev, s katerimi bi to zatrla. Naša ustavna pravica in naloga je zagotoviti red in mir," je še dodal.

Spomnimo. Protesti v Ukrajini potekajo že vse od novembra, ko Janukovič ni želel podpisati dogovora z Evropsko unijo, hkrati pa se je z Rusijo dogovoril več milijard evrov vredni pomoči. Nasilje je ponovno izbruhnilo v nedeljo, vrhunec pa je bil v sredo, ko so policisti skušali odstraniti barikade iz omenjenega trga v Kijevu, pri čemer so zaradi strelnih ran umrli najmanj trije ljudje.

Francija in Nemčija govorili z veleposlanikoma v Parizu in Berlinu

Zaradi nasilja je Francija na zagovor poklicala ukrajinskega veleposlanika v Parizu. Po navedbah francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa so to storili, da bi izrazili obsodbo Francije nad dogodki v Kijevu. "Prišlo je do ukazov za streljanje na množico, kar je brez dvoma nesprejemljivo," je dejal. Klička je označil za "enega največjih vodij (ukrajinske) opozicije", kritičen pa je bil tudi do nedavno sprejete zakonodaje, ki je uperjena proti protestnemu gibanju in je podžgala zadnje nasilne proteste. "Sprejeta zakonodaja je izrazito represivna in upam, da bo spremenjena," je dejal.

Kmalu za Francijo je ukrajinskega veleposlanika v Berlinu na zagovor poklicala tudi Nemčija. "Želimo pokazati, da z našimi kritikami mislimo resno," je dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schäfer. "Upamo in domnevamo, da sta vlada in opozicija spoznali, da je nasilje nesmiselno in da vsakršno novo zaostrovanje z več žrtvami Ukrajini ne bo prineslo nič dobrega," je dodal.