Veleposlanik Ukrajine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Igor Prokopčuk je Rusijo obtožil invazije na Ukrajino. Njegov ruski kolega Andrej Kelin mu je že odgovoril: "Tam je samo enota okoli desetih ruskih vojakov, ki so pred dvema dnevoma nenamerno prečkali mejo," je dejal Kelin. Pri tem je mislil na ruske vojaške padalce, ki so jih v Ukrajini zajeli v torek.
A Prokopčuk vztraja, da so "zabeležili neposredno invazijo ruske vojske na vzhodu Ukrajine", kjer so redne ruske vojaške enote zasegle mesto Novoazovsk in mnoge druge bližnje kraje. "Scenarij je bil preizkušen na Krimu," ukrajinskem polotoku, ki si ga je Rusija priključila marca, je dejal. "To, čemur smo priča, je invazija in neposredna konfrontacija," je dodal.
Veleposlanik Ukrajine pri EU je Bruselj zaradi ruske invazije zaprosil za obširno vojaško pomoč. Kijev je sicer že v sredo zaprosil Nato, naj na vrhu 4. septembra odobri Ukrajini "praktično pomoč".
Nato: Ruski vojaki podpirajo separatiste

Iz zveze Nato pa je slišati, da se trenutno proti ukrajinski vojski bori več kot tisoč ruskih vojakov. Največ jih je na območju mesta Novoazovsk, je dejal neimenovani visoki predstavnik zveze Nato. Razmere je označil za zelo zaskrbljujoče, dodal pa, da gre za konservativno oceno števila vojakov. Ruski vojaki "podpirajo separatiste, se borijo z njimi in med njimi," je dejal ter dodal, da je dobava ruskega orožja narasla tako količinsko kot kakovostno.
Visoki predstavnik, ki je pred vrhom Nata prihodnji teden novinarjem govoril v Monsu na poveljstvu zavezniških sil v Evropi, je dodal, da je še posebej zaskrbljujoče to, da so prokremeljske sile pretrgale glavno oskrbovalno pot ukrajinske vojske med Doneckom in mestom Novoazovsk na Azovskem morju blizu ruske meje. S teh položajev lahko ruske sile napredujejo proti Donecku, ki je obkoljen z ukrajinskimi silami, in polotoku Krim, ki si ga je Rusija marca priključila.
Kot je dodal, ruski vojaki sicer nimajo insignij ruske vojske, da pa je jasno, da gre za vojake, saj "upravljajo s sofisticirano opremo in svetujejo separatističnim vojakom", napredovali pa so od 40 do 50 kilometrov v notranjost Ukrajine.
Opozoril je, da so zadnja dva tedna opazili resničen porast ruskih aktivnosti na vzhodu Ukrajine, vključno z dobavo orožja, streliva, urjenja posebnih sil ter obveščevalne in logistične podpore. To povezujejo z odgovorom na napredovanje ukrajinskih sil.
Vse to Moskva sicer sistematično zanika, kar samo prispeva k zmedi, je dodal. Ocenjuje pa, da bo Rusija sedaj skušala doseči zamrznitev konflikta.
Zveza Nato je zatem objavila tudi satelitske posnetke, ki naj bi dokazovali, da so v bojne operacije na vzhodu Ukrajine vpletene ruske sile. "Posnetki, ki so nastali konec avgusta, prikazujejo samohodne artilerijske enote, ki se pomikajo v konvoju preko ukrajinskega podeželja in se pripravljajo na akcijo na območju Krasnodona," so pojasnili v Natu ob slikah.
'Kje so naši možje?'
Da je očitno res, da so ruski vojaki na ukrajinskem ozemlju, kaže tudi podatek, ki ga je objavil ruski svet za človekove pravice. Pravijo namreč, da je 13. avgusta v provinci Doneck umrlo več kot 100 ruskih vojakov, ki so proruskim borcem dostavljali strelivo.
Pred vojaško bazo v Kostromi v osrednji Rusiji pa se je danes zbralo več deset žensk, ki od Moskve zahtevajo pojasnila, kje se nahajajo njihovi možje. Za protest so se odločile po nekaterih poročilih o skrivnih pogrebih za vojake, ki da so bili tajno poslani v boj v Ukrajino. Okoli 350 vojakov iz Kostrome je bilo poslanih na vojaško urjenje na mejo z Ukrajino, nato pa so izginili, je povedala ena izmed žena, 26-letna Valerija Sokolova.
"Včeraj je prispel Tovor-200," je dejala Sokolova. Tovor-200 je sicer kontroverzni ruski film, ki govori dogodkih med letoma 1979 in 1989, ko so iz Afganistana domov pošiljali mrtve sovjetske vojake. Naslov se nanaša na dokument številka 200 in pomeni število trupel v neprodušno zaprtih pocinkanih krstah.
Sokolova je prav tako povedala, da ime njenega moža ni bilo na seznamu mrtvih ali ranjenih, je pa dodala, da so vojaški poveljniki zanikali, da bi bili njihovi možje poslani v boj v Ukrajino. "Povedali so nam le, da niso v Rusiji," je še pojasnila.
Zbrane ženske so od odgovornih želele izvedeti, kje se nahajajo njihovi možje, a so jim ti v zameno povedali le, naj gredo domov. Lokalne oblasti pa so jim medtem očitale, da pred vojaško bazo ne morejo imeti formalnega shoda.
'Največja grožnja miru je Rasmussen'
Direktor Ron Paulovega inštituta za mir in prosperiteto Daniel McAdams je za rusko agencijo RIA Novosti dejal, da največjo grožnjo mednarodnemu miru v tem trenutku predstavlja generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. "Rasmussen je vseskozi le ponavljal neodgovorne in nedokazane trditve vlade v Kijevu o ruskih dejanjih in namenih v vzhodni Ukrajini," pravi McAdams.
Hkrati meni, da izjave prvega moža Nata zvenijo zelo neutemeljeno in absurdno. Pri tem navaja Rasmussenove izjave o tem, da so ukrajinske sile uničile konvoj ruskih oklepnikov in, da so bili v ruskem konvoju orožje in vojaška oprema ter da Rusija kopiči vojake na meji z Ukrajino. "To niso kvalitete, ki bi jih nekdo pričakoval za nekoga na vrhu večnacuonalne vojaške sile," še pravi analitik.
Predstavniki članic Nata se bodo prihodnji teden sreča v Walesu in razpravljali o odgovoru na Rusijo. Poljska, Latvija, Litva in Estonija so že pozvale, da bi v skupno izjavo po srečanju zapisali, da je Moskva potencialni agresor v Ukrajini.
Že prej je Rasmussen javno govoril, da namerava zavezništvo v Vzhodni Evropi namestiti svoje sile in s tem odgovoriti na ruske aktivnosti v Ukrajini in se tako upreti namenom Rusije v Baltskih državah.
"Videti je, da ima Rasmussen še večje načrte za Natov vrh preden bo zapustil položaj generalnega sekretarja. Mediji namigujejo, da bo predlagal Natu, da enote namesti na mejo z Rusijo, kar je zelo neodgovorno dejanje agresije," meni McAdams.
Hkrati opozarja, da Ukrajina upa, da bo od Nata na prihajajočem srečanju dobila vojaško pomoč, a po mnenju analitika, bodo voditelji v Kijevu kmalu spoznali, da je zanašanje na zavezništvo napačno, tako kot je to leta 2008 spoznal takratni gruzijski predsednik Mihail Sakašvili.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.