O prodaji raket Iranu in Kitajski piše petkov Financial Times, ki se sklicuje na izjavo ukrajinskega tožilca Svjatoslava Piskuna, ki je dejal, da je Kijev leta 2001 prodal skupaj 18 raket vrste Kh-55, z dometom 3.000 kilometrov. To je dovolj, da bi rakete dosegle Japonsko s kitajskega ozemlja oziroma Izrael z iranskega, piše časnik, ki dodaja, da je Piskunova izjava prva potrditev kakšnega ukrajinskega vladnega uradnika o prodaji raket.
Ukrajina je v svojem arzenalu ob razpadu Sovjetske zveze imela okoli 1.000 raket, okoli polovico pa naj bi jih v sredini devetdesetih let vrnila Rusiji, preostalo polovico pa uničila. Vsaj tako je predvideval program razoroževanja, ki so ga financirale ZDA.
Kot pravi mag. Klemen Grošelj z Obramboslovnega raziskovalnega centra na FDV, gre za manevrirne rakete (angl. cruise missile), ki se v ruski terminologiji imenujejo Kh-55 v NATO kodifikaciji pa AS-15 Kent. Gre za rakete, ki zaradi svoje lastnega dosega (med 2.500 in 3.000 km), predvsem pa zaradi načina lansiranja (iz letala ali ladje oz. podmornice) sodi v kategorijo t.i. strateškega raketnega orožja oziroma v 1. kategorijo raketnih sredstev in je zato predmet režima nadzora nad širjenjem raketne tehnologije (The Missile Technology Control Regime (MTCR).
Ker je Ukrajina ena izmed 34 podpisnic tega sporazuma, gre v tem primeru za njegovo očitno kršitev, saj raketa Kh 55 sodi v razred, ki ima doseg preko 300km oz. omogoča prenos bojne konice težje od 500 kg, kar je nekako standard za možnost uporabe jedrske konice. Najmanjše in najbolj sodobne jedrske konice sicer tehtajo okoli 500 kg.
Nakup teh raket Kitajski in Iranu omogoča dostop do sredstev, ki obema omogoča strateški udar daleč preko lastnih meja, hkrati pa jima pridobljena tehnologija omogoča nadaljni hitrejši razvoj podobnih lastnih orožij, še pravi mag. Grošelj.
Že prejšnja oblast predsednika Kučme je v zvezi s prodajo raket aretirala nekega ukrajinskega podjetnika in mu tudi sodila na tajnem procesu, ki še vedno ni končan. Vodilna pri vsej zadevi naj bi bila dva ruska poslovneža, od katerih so enega, Olega Orlova, lani julija aretirali v Pragi na podlagi ukrajinske tiralice. Češko pravosodno ministrstvo še tehta o izročitvi Orlova Ukrajini.
