FOTO in VIDEO: Putin v Ukrajini ne vidi revolucije, ampak pogrom

Na tisoče protestnikov je bilo ves dan na ulicah ukrajinske prestolnice. Številni blokirajo ministrstva in druge vladne urade ter vztrajajo pri zahtevi o predčasnih volitvah.

Premier Mikolaj Azarov je dejal, da je bil obveščen o namenu opozicije, da zavzame parlament. Pri tem pa je zatrdil, da politična opozicija živi v iluziji, da lahko spodkoplje obstoječi red. Za proteste, ki jih je označil za nezakonite, je tudi menil, da so "ušli z vajeti". "Blokiranje dela državnih institucij ne pomeni miroljubnih demonstracij. To ima vsa znamenja udara," je v pogovoru z veleposlaniki EU, Kanade in ZDA poudaril Azarov. "To je zelo resno," je poudaril. "Iz množičnega protesta je nastal protest, ki je ušel z vajeti," pravi Azarov.

"Smo potrpežljivi, a želimo, da naši partnerji ne mislijo, da je vse dovoljeno," je še povedal premier. Proti miroljubnim protestnikom pa policija ne bo posredovala z nasiljem, je zagotovil.

Oglasil se je tudi predsednik Viktor Janukovič, ki je tako udeležence protestov, kot tudi policiste pozval, naj spoštujejo zakone. "Vsak slab mir je boljši od dobre vojne. Vsi morajo upoštevati zakone naše države," je povedal. Kljub nasilju v državi pa je Janukovič potrdil, da bo odpotoval na že dogovorjen obisk na Kitajsko.

Že pred tem je parlamentarni predstavnik Volodimir Ribak dejal, da bi danes lahko potekali pogovori med opozicijo in vlado. A opozicijski voditelji so pozvali k splošni stavki in novim protestom.

Številni so noč preživeli na Trgu neodvisnosti, nekateri so še vedno na okopih v mestni hiši, ki so jo zavzeli včeraj, ko se je na ulicah Kijeva zbralo do 350.000 proevropskih demonstrantov. Ti so preprečili dostop do glavnega vladnega poslopja v prestolnici.

Ukrajina je v primežu protestov že kar nekaj dni, jeza med opozicijskimi privrženci se je stopnjevala po zavrnitvi podpisa približevalnega pakta z Evropsko unijo. Janukovič je to utemeljil, da si Ukrajina ne more privoščiti poslabšanja gospodarskih odnosov z Rusijo. Protestniki želijo predčasne volitve.

Putin: Opozicija želi spodkopati legitimno oblast

Vse skupaj je danes komentiral tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki pravi, da so bili protesti v Ukrajini pripravljeni v tujini. "Kar zadeva dogodke v Ukrajini, meni se ne zdijo kot revolucija, bolj kot pogrom. Kolikor se to lahko zdi čudno, ima to v mojih očeh zelo malo opraviti z ukrajinsko-evropskimi odnosi," je dejal Putin novinarjem med obiskom v Armeniji. Dodal je še, da ukrajinska opozicija nima nadzora nad protesti ali pa ti služijo za zakrivanje ekstremističnih dejanj.

Pojasnil je, da se mu vse skupaj zdi kot poskus opozicije, da spodkoplje legitimno oblast. Po njegovem mnenju so protestniki zelo dobro pripravljeni in izurjeni.

Nasilni spopadi s policijo

Ne le da so protestniki zavzeli stavbo mestne oblasti, ki je do 7. januarja prepovedala vse proteste, s čimer pa ni dosegla nič, s policijo so se spopadli tudi pred predsedniškim uradom.

Vodilni v policiji so sprva govorili, da se v zadeve ne bodo vmešavali, a vseeno so ukrepali proti zamaskiranim protestnikom, ki so metali molotovke. Da bi podrli barikade, so uporabili tudi buldožerje. Policija je uporabila solzivec in plastične naboje.

Številni protestniki so bili ranjeni, poškodovanih je bilo tudi okoli 100 policistov.

MZZ obsoja nasilje v Ukrajini

Danes je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) obsodilo nasilje nad demonstranti v Ukrajini. Izrazilo je zaskrbljenost nad splošno notranjepolitično in varnostno situacijo v državi in vse relevantne akterje pozvalo k dialogu ter skupnemu oblikovanju vizije o prihodnosti Ukrajine. MZZ v zvezi z demonstracijami v Ukrajini "obsoja vsakršno nasilje, še posebej nasilje nad mirnimi demonstranti," so danes zapisali na spletni strani MZZ. Na ministrstvu pričakujejo, da bo ukrajinska vlada "v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami" omogočila pravico do mirnega združevanja in zagotovila tako varnost demonstrantov kot premoženja ter se vzdržala uporabe sile.

Slovenija ob tem, kot so dodali na MZZ, "jemlje na znanje" odločitev ukrajinske vlade o ustavitvi aktivnosti za podpis pridružitvenega ter prostotrgovinskega sporazuma z EU. Dodajajo pa, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za poglabljanje odnosov med EU in Ukrajino, saj meni, da bi imel podpis "pozitivne posledice tako za nadaljevanje demokratičnih in reformnih procesov v Ukrajini kot tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja med Ukrajino in EU".