ZDA so namreč že pred meseci namignile, da bodo svoje enote iz Nemčije premestile v države vzhodne Evrope.
Namestnik ameriškega državnega sekretarja Marc Grossman je ob uradnem začetku pogovorov poudaril, de je premestitev le odgovor na nove oblike nevarnosti – nove grožnje terorizma, orožje za množično uničevanje, nove oblike bojnih sredstev – in ne način kaznovanja Nemčije kot nasprotnice vojni v Iraku. Grossmanov sogovornik državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Klaus Scharioth, pa je poudaril, da je namestitev ameriških vojakov v Nemčiji pomembna.
S premestitvijo vojske v nekdanje države komunističnega bloka bi bile ameriške enote tudi bolj mobilne in bližje vojnim žariščem: Bližnjemu vzhodu, Balkanu in osrednji Aziji, zatrjujejo v Washingtonu. Ameriško obrambno ministrstvo je tako že začelo pogovore s poljskimi, romunskimi in bolgarskimi oblastmi, saj je prepričano, da lokacije sedanjih oporišč temeljijo na realnosti hladne vojne in so bile do propada komunizma prva bojna črta.
Rusija pa se je na ameriške namere odzvala bolj skeptično. Moskva je namreč prepričana, da premiki Natove infrastrukture v bližino ruskih meja vzbujajo povsem razumljivo in razložljivo zaskrbljenost, varnost nekaterih pa nikakor ne sme biti strošek drugih.
Pogovori o premestitvi vojakov bodo vsekakor dolgotrajni, prva posvetovanja se bodo namreč nadaljevala v začetku prihodnjega leta. Morebitne prve odločitve pa naj bi sprejeli šele junija na vrhu Nata v Carigradu.
