Novi italijanski premier Romano Prodi je sporočil, da bo parlamentu predložil dokumet za umik italijanske vojske iz Iraka.
“Umik naših vojakov iz Iraka je tudi eden od ciljev nove vlade. Glede vrnitve vojske smo se posvetovali z zavezniškimi silami in zdaj smo dokument naslovili še na vas,” je v senatu ob predstavitvi prednostnih nalog vlade dejal Prodi. Ob tem je dodal, da je bila vojna v Iraku “velika zmota”, saj ni rešila vrnostnega problema.
Prodi sicer ni povedal, kdaj naj bi se 2600 italijanskih vojakov umaknilo iz Iraka. Kot je dodal, bo do umika prišlo šele po pogovorih z iraško vlado.
Slovenec v Prodijevi vladi
V novi italijanski vladi bo prvič v zgodovini sedel tudi pripadnik slovenske manjšine v Italiji. Gre za poslanca Oljke, sicer člana stranke Levih demokratov Miloša Budina, ki je bil na sredini prvi seji Prodijeve vlade imenovan na eno od dveh podsekretarskih mest na ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino.
Na seji, ki je trajala do poznih nočnih ur, je vlada za podsekretarja imenovala tudi nekdanjega poslanca Marjetice (sredinske naveze v levosredinski koaliciji) in poraženega kandidata leve sredine na nedavnih občinskih volitvah v Trstu Ettora Rosata, ki bo eden od petih podsekretarjev pri ministrstvu za notranje zadeve.
Novi podsekretar pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Miloš Budin se je rodil v Zgoniku pri Trstu 31. oktobra 1949 in je po obiskovanju slovenskih šol na Tržaškem (osnovne šole v Saležu pri Trstu, nižje srednje šole v Trstu in Liceja Franceta Prešerna v Trstu) leta 1981 diplomiral iz zgodovine na tržaški leposlovni in filozofski fakulteti z diplomsko nalogo o pravicah Slovencev v času Zavezniške vojaške uprave na Tržaškem. Od srede 70. let minulega stoletja je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis na tržaških slovenskih višjih srednjih šolah.
V politiko je stopil leta 1968 z vključitvijo v študentsko gibanje. V tistih letih je bil pripadnik mladinskega komunističnega gibanja Matija Gubec, kasneje, leta 1972, pa je stopil v Komunistično partijo Italije (KPI), kjer je bil član strankinih pokrajinskih in deželnih vodstev, pa tudi njenega Centralnega komiteja. Ko se je KPI na kongresu v Riminiju leta 1991 preoblikovala v Demokratično stranko levice (DSL) oz. kasneje v Leve demokrate (LD), je Budin sodeloval pri tem preoblikovanju, še naprej pa je sedel v krajevnih vodstvenih organih nove stranke oz. njene slovenske komponente, kateri je tudi sam predsedoval.
Na listah KPI, DSL oz. LD je bil tudi večkrat izvoljen v deželni parlament Furlanije-Julijske krajine (FJK) in bil tudi eden od njegovih podpredsednikov. Več let je bil tudi župan občine Zgonik pri Trstu. Na predzadnjih parlamentarnih volitvah leta 2001 je bil na listi levosredinske Oljke izvoljen v italijanski senat, kjer je bil član komisij za zunanjo politiko in evropske zadeve. V tem obdobju je bil tudi nadomestni član italijanskih delegacij pri Skupščini Sveta Evrope in pri Skupščini Zahodnoevropske unije.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah aprila letos je bil Budin izvoljen v poslansko zbornico na listi levosredinske Oljke. Je tudi član deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
Prodi: Naša glavna izbira je Evropa
"Naša glavna izbira je Evropa in evropska integracija," je pred senatom, v katerem je predstavljal program svoje vlade, dejal novi italijanski premier Prodi. Dejal je še, da je nujno "evropski ustavi dati nov zagon".
"Moja vlada si bo odločno prizadevala za rešitev vprašanj, s katerimi se sooča Evropa," je napovedal novi premier in izrazil upanje, da bo rešitev glede evropske ustave dosežena še pred prihodnjimi volitvami v Evropski parlament leta 2009.
"Nacionalni interes in evropski interes bi morala biti eno," je dejal Prodi. Napovedal je, da bo njegova vlada naredila vse, da "bi Evropa postala močan in enoten subjekt na mednarodni sceni". Ob tem je dodal, da bo za novo italijansko vlado prednostna tudi "okrepitev zgodovinskega zavezništva z ZDA".
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.