Umori turških priseljencev: Nova osumljenca

Po razkritju, da so za najmanj deset umorov, večinoma turških priseljencev, krivi skrajni desničarji, je v Berlinu potekal krizni vrh o boju proti desničarskim skrajnežem.

Nemški zvezni generalni tožilec Harald Range je potrdil, da so v okviru preiskave poleg osumljencev Holgerja G. in Beate Zschäpe, ki sta trenutno v preiskovalnem zaporu, identificirali še dva osumljenca.

Za koga gre, še ni znano, šlo pa naj bi za dva neonacista iz zvezne dežele Turingije, ki naj bi pomagala trojici, ki sta jo poleg Zschäpejeve sestavljala zdaj že pokojna Uwe Böhnhardt in Uwe Mundlos. Omenjenega Holgerja G. so sicer aretirali v zvezni deželi Spodnja Saška, poleg tega pa namigi o morebitnih sodelavcih morilske trojice obstajajo še v zveznih deželah Saška in Brandenburg.

Skrajno desna teroristična celica iz nemškega mesta Zwickau, odgovorna za najmanj deset umorov v letih od 2000 do 2007, je morda večja, kot se je zdelo sprva, je po kriznem vrhu o neonacizmu v Berlinu potrdil vodja nemškega zveznega urada za boj proti kriminalu (BKA) Jörg Ziercke.

Ziercke ne izključuje možnosti, da bo preiskava razkrila dodatne sodelavce oziroma da se bo izkazalo, da imajo opravka s pravo "mrežo". Skrajno desna skupina Turinška obramba domovine (Thüringer Heimatschutz), iz katere je nastala skupina Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), ki so ji pripadali Zschäpejeva, Böhnhardt in Mundlos, je imela namreč v določenih trenutkih tudi 170 ali 180 članov, je pojasnil.

Zvezni notranji minister Hans-Peter Friedrich je na kriznem vrhu izpostavil štiri bistvene dogovore: združitev podatkov o nasilju skrajnih desničarjev v eni centralni bazi podatkov, vzpostavitev centra na zvezni ravni za učinkovitejši boj proti skrajni desnici, spremembe zakona o zveznem uradu za zaščito ustavnega reda, ki bodo omogočile boljšo izmenjavo zaupnih podatkov o osumljencih, ter ponovna preučitev možnosti za prepoved desničarske Nacionalne demokratske stranke (NPD).