Mijo Bergovec, vodja Bobetkovega zdravniškega konzilija je sporočil, da je general Bobetko umrl zaradi odpovedi kardiovaskularnega in respiratornega sistema. Čeprav so nekdanjega generala in haaškega obtoženca oživljali, je Bobetko ob 11.55 umrl.
Bobetka so na njegovo lastno zahtevo in na zahtevo njegove družine 24. aprila izpustili iz bolnišnice, čeprav je konzilij zaradi poslabšanja Bobetkovega zdravstvenega stanja temu nasprotoval. Bobetko je bil v zagrebškem kliničnem centru Dubrava na kardiološkem oddelku v intenzivni negi od 14. novembra lani, ko so ga sprejeli zaradi težav s srcem.
Napeti odnosi med Haagom in Zagrebom
Zaradi zavračanja aretacije Bobetka in njegove izročitve haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so bili odnosi med Haagom in Zagrebom dolgo napeti, Hrvaška pa se je lani soočila tudi z nevarnostjo mednarodne izolacije. Zadeve so se uredile letos, ko je haaško tožilstvo po pregledu Bobetka s strani nizozemskih zdravnikov 5. februarja sporočilo, da Bobetkovo zdravstveno stanje ne dovoljuje premestitve v Haag in da ni zmožen za sojenje, zato njegove izročitve ne bodo zahtevali. Tiskovna predstavnica haaškega tožilstva Florence Hartmann je ob tem še pojasnila, da haaško tožilstvo obtožnice proti Bobetku ne bo umaknilo, temveč bo položaj ponovno preučilo, če se bo spremenilo njegovo zdravstveno stanje.
Obtožnico in nalog za aretacijo Bobetka, ki je bil med letoma 1991 in 1995 načelnik generalštaba hrvaške vojske, je haaško sodišče hrvaški vladi poslalo 23. septembra lani. Bobetko je sicer ves čas zavračal možnost, da bi odšel v Haag, ker po njegovem mnenju na svetu ni sodišča, ki bi lahko sodilo vojski, ki je branila in osvobodila svojo državo.
Bobetko: Od partizana do domnevno vojnega zločinca
Bobetko se je rodil 10. januarja 1919 v vasi Crnac nedaleč od Siska. Kot 21-letni študent se je leta 1941 pridružil partizanskemu gibanju. Po drugi svetovni vojni je končal vojaško akademijo JLA, kjer je bil na visokih položajih. Leta 1972 so ga zaradi sodelovanja v Hrvaški pomladi prisilno upokojili kot generala jugoslovanske ljudske armade (JLA) skupaj s še 19 hrvaškimi generali. Po osamosvojitvi Hrvaške leta 1990 se je Bobetko priključil hrvaški vojski, nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tudjman pa mu je leta 1992 podelil čin generala zbora hrvaške vojske in ga imenoval za poveljnika južne fronte. Bobetko je poveljeval hrvaškim silam na območju Dubrovnika, Ploč in doline reke Neretve. Konec leta 1992 je bil imenovan za načelnika štaba hrvaške vojske, na položaju pa je ostal do upokojitve julija leta 1995. Od tedaj do leta 1999 je bil Bobetko poslanec v hrvaškem parlamentu.
