Hrvaška vlada je ob smrti predsednika razglasila tridnevno žalovanje.
V koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu se je danes ob 18. uri začela komemoracija ob smrti hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Udeležujejo se je člani predsednikove družine, predstavniki vseh vej hrvaške oblasti, pa tudi Cerkve, diplomatskega in konzularnega zbora ter kulturni in javni delavci. Pogreb bo jutri ob 14. uri na zagrebškem pokopališču Mirogoj, so sporočili iz urada hrvaškega predsednika. Ponedeljek pa so tudi razglasili za dela prost dan.
Hrvaški predsednik ter ustanovitelj in predsednik hrvaške vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Franjo Tuđman se je rodil 14. maja 1922 v mestecu Veliko Trgovišče v hrvaškem Zagorju.
Po končani petletni osnovni šoli je odšel v Zagreb, kjer je obiskoval srednjo šolo (1934-41). Od leta 1941 je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju na Hrvaškem. Še med 2. svetovno vojno je januarja 1945 odšel v Beograd, kjer je postal član vrhovnega štaba NOV in POJ. V Beogradu je delal tudi v kadrovski upravi obrambnega ministrstva takratne SFRJ in v generalštabu JLA. Med letoma 1955 in 1957 je končal beograjsko višjo vojaško akademijo, konec leta 1960 pa je bil povišan v generala. Leta 1961 se je na lastno željo umaknil iz aktivne vojaške službe, da bi se posvetil znanstvenemu delu.
Tuđman se je z znanstvenim delom sicer ukvarjal že od 50-ih let, ko se je leta 1961 vrnil v Zagreb pa je tu ustanovil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, direktor katerega je bil do leta 1967. Od leta 1963 je predaval na zagrebški fakulteti političnih znanosti, kjer je leta 1963 tudi doktoriral iz zgodovinskih znanosti. Od leta 1970 je bil tudi član Društva hrvaških književnikov ter od leta 1987 član hrvaškega centra PEN, od leta 1992 pa redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Leta 1967 so ga zaradi ''nemarkističnosti in nacionalizma'' izključili iz KP Jugoslavije. Takrat je moral oditi tudi z omenjenega inštituta, ni pa smel niti več predavati na fakulteti, dokler ga niso v starosti 45 let upokojili. Od takrat je bil večkrat preganjan in zaprt. Tako je bil leta 1972 obsojen na dve leti zapora, vendar so mu kazen zmanjšali na devet mesecev. Leta 1981 je bil obsojen na tri leta zapora, javno delovanje pa mu je bilo prepovedano za pet let, ker se je v pogovoru za več zahodnih medijev zavzel za večstrankarsko demokracijo. Približno leto in pol zaporne kazni je med leti 1982 in 1983 tudi prestal v zaporu Lepoglava.
Leta 1989 je ustanovil HDZ, katere predsednik je bil od ustanovitve. Po zmagi HDZ na volitvah 1990, ga je sabor maja istega leta izvolil za predsednika Hrvaške, na neposrednih predsedniških volitvah pa je bil izvoljen za predsednika države tudi avgusta 1992 in junija 1997.
