Tujina

Starosta republikancev jasno povedal, da na pogrebu ne želi Trumpa

Washington, 26. 08. 2018 05.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Poslovil se je John McCain, politik, ki je bil v zadnjih desetletjih eden tistih, ki so najbolj zaznamovali ameriško politiko. Mož jasnih nazorov, misli in pogosto ostrih besed - tudi na račun lastne stranke - je umrl po boju z možganskim tumorjem.

John McCain
John McCain FOTO: AP

Njegova družina je sicer v petek sporočila, da se je odločil, da prekine zdravljenje, ki ga je začel junija lani. Bolezen je namreč napredovala, prav tako naj bi bila ena od faktorjev za to odločitev njegova starost. Republikanski senator bi namreč prihodnji teden dopolnil 82 let.

McCain je sicer bolehal za izjemno agresivno obliko te bolezni, že to, da je preživel eno leto, je bil velik dosežek.

McCain je dvakrat neuspešno kandidiral tudi za predsednika ZDA. Prvič leta 2000, ko ga je v boju za predsedniško nominacijo republikanske stranke leta 2000 porazil George Bush mlajši. Leta 2008 pa je le postal kandidat svoje stranke, a ga je na splošnih volitvah premagal demokrat Barack Obama, kar po dveh Bushevih mandatih pravzaprav ni presenetilo nikogar. 

Zaradi svojeglave načelnosti se ga je senatu držal vzdevek "maverick" (posebnež).

Ob politični karieri je bil znan tudi po tem, da je bil v času vietnamske vojne vojaški pilot in dlje časa tudi vojni ujetnik. Kot vojni heroj s 17 odlikovanji in človek s pomembnimi sorodstvenimi razmerji je leta 1982 kandidiral na volitvah v zvezni kongres in zmagal, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat.

Zadnja leta je bil znan predvsem kot nekakšen glas razuma v republikanskem taboru, ki ima podobno kot demokratski težave z identiteto, še posebej po prihodu Donalda Trumpa. McCain je bil namreč njegov oster kritik.

Vseeno se je Trump na Twitterju že odzval, izrekel je sožalje sorodnikom. McCainova sopotnica v kampanji leta 2008 Sarah Palin je zapisala, da je "svet izgubil ameriški original". Barack Obama pa, da sta oba kljub političnim razlikam stremela k višjim idealom, za katere so se borile in žrtvovale generacije Američanov in priseljencev.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kdo je bil John McCain?

Kot John Sidney McCain se je leta 1936 rodil v mornariškem zračnem oporišču Coco Solo na območju Panamskega prekopa kot "otrok mornarice" - njegov oče in ded sta bila admirala ameriške mornarice.

Leta 1951 je sledila selitev na sever Virginije v Alexandrio. Tam je končal episkopalno srednjo šolo in 1958 je diplomiral na mornariški akademiji v Annapolisu.

Posebej prepričljiv učenec ni bil, po ocenah je diplomiral šele kot 894. med 899 vrstniki v generaciji, nato pa je sledilo urjenje za vojaškega pilota v Pensacoli na Floridi.

Leta 1967 se je prostovoljno prijavil za služenje v vietnamski vojni, kjer je sodeloval v 23 misijah bombardiranja Vietnama, dokler ga niso nad Hanojem sestrelili.

Ob pristanku s padalom si je zlomil obe nogi in roko ter se skoraj utopil. Ko je njegov oče postal poveljnik ameriških sil za Vietnam, so ga hoteli izpustiti, a je McCain to zavrnil, dokler ne bodo izpuščeni tudi drugi ameriški vojni ujetniki.

S tem se je zanj začelo hudo trpljenje, saj so ga kruto mučili, zaradi česar si je celo skušal vzeti življenje. Iz ujetništva so ga izpustili marca 1973.

Leta 1980 se je ločil od prve žene Carol Shepp, v tej zvezi je posvojil njena sinova Douglasa in Andrewa, nato pa se je v Arizoni poročil z bogato dedinjo Cindy Lou Hensley, hčerko distributerja piva Jima Hensleyja, pri katerem se je tudi za nekaj časa zaposlil. S Cindy sta imela Meghan, Johna Sidneyja in Jamesa, leta 1991 pa sta posvojila siroto iz Bangladeša in jo krstila Bridget.

Kot vojni heroj s 17 odlikovanji in človek s pomembnimi sorodstvenimi razmerji je McCain leta 1982 kandidiral na volitvah v zvezni kongres in zmagal, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat, kjer je ostal do smrti.

V kongresu je sprva odločno podpiral politiko predsednika Ronalda Reagana. Po škandalu s podkupovanjem politikov, med katerimi je bil tudi sam, je občasno glasoval tudi v nasprotju s strankarsko linijo. V senatu se je boril proti odvečni proračunski porabi, njegova prizadevanja pa so prispevala k normalizaciji odnosov z Vietnamom leta 1995.

McCain je bil eden bolj konservativnih politikov, čeprav je obenem znal najti most do demokratskih kolegov in ni vedno glasoval po navodilih stranke. Ves čas pa je bil odločen zagovornik zveze Nato ter kritik Sovjetske zveze in kasneje Rusije.

Prvo predsedniško kandidaturo je sprožil leta 2000 in postal ljubljenec medijev, saj se je z novinarji zelo odkrito pogovarjal. V New Hampshiru je premagal izbranca strankinega vodstva Georgea Busha mlajšega, vendar je na koncu podlegel negativni kampanji.

McCain se je po porazu vrnil v senat, kjer je dvakrat glasoval proti Bushevim davčnim olajšavam, leta 2002 pa je uspel z zakonom o reformi financiranja političnih kampanj, ki ga je sestavil z demokratom Russom Feingoldom. Busha je McCain podprl leta 2004, čeprav so ga demokrati pozivali, naj se pridruži demokratu Johnu Kerryju kot podpredsedniški kandidat.

V boju z Obamo se je skušal McCain leta 2008 čim bolj oddaljiti od takrat nepriljubljenega predsednika Busha mlajšega, ohranil pa je pomoč njegovih političnih strategov. Na svojo stran je pridobil tudi evangelistične voditelje, s katerimi je bil prej v sporu.

Težav s strankarsko bazo je bilo konec, ko je avgusta 2008 za podpredsedniško kandidatko izbral guvernerko Aljaske Sarah Palin, ki je navdušila republikanske volivce, a obenem sčasoma odbila neodvisne.

McCain je šele malo pred smrtjo priznal, da je bila izbira Palinove napaka in da bi moral raje poslušati samega sebe in si za podpredsedniškega kandidata izbrati demokrata Josepha Liebermana, s katerim je leta 2000 poskusil že Al Gore, čeprav na demokratski strani.

Palinova je bila namreč neke vrste Trump pred Trumpom, ki je v ospredje republikanske politike potisnila stališča, s katerimi je leta 2016 zmagal Trump. Nizki davki, nasprotovanje splavu in homoseksualcem ter poveličevanje vojske so bila tudi McCainova stališča, ki pa se jim je pridružilo nasprotovanje priseljencem, zavračanje dejstev, mednarodnih norm in sporazumov ter nizka raven javne komunikacije.

McCain ni nikoli maral Trumpa in je tudi povedal, da ga ne želi na svojem pogrebu. Nasprotoval mu je glede ustrežljivega odnosa do Rusije, imigracije in zdravstva kakor tudi mučenja terorističnih osumljencev.

McCain je bil eden najvplivnejših ameriških senatorjev, Slovenijo pa je obiskal dvakrat, leta 2002 in 2017.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10