Umrl je nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac

Umrl je nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, ki je odslužil dva predsedniška mandata med letoma 1995 in 2007. "Predsednik Jacques Chirac je davi umrl mirno v krogu svoje družine," je potrdil njegov zet Frederic Salat-Baroux.

Jacques Chirac je bil skoraj pol stoletja v središču francoske politike, ki jo je zaznamoval kot župan Pariza, predsednik vlade in zatem še predsednik države.

Leta 2002 je prepričljivo premagal nacionalista Le Pena

V Elizejski palači je preživel skoraj 12 let, od maja 1995, ko je na volitvah z 52,6 odstotka glasov premagal socialističnega protikandidata Lionela Jospina in tako postal peti predsednik Pete republike, ki jo je leta 1958 ustanovil general de Gaulle. Na čelu Francije je nasledil Francoisa Mitterranda, ki sta se mu iztekla dva zaporedna sedemletna predsedniška mandata.

Drugi predsedniški mandat si je Chirac zagotovil leta 2002, ko je v drugem krogu volitev s prepričljivo prednostjo premagal skrajnega desničarja Jean-Marie Le Pena.

Chirac leta 1995 nikakor ni bil novinec v politiki, med drugim se je takrat že tretjič zapored potegoval za mesto predsednika, potem ko je moral pred tem priznati premoč Mitterranda. Ob prihodu v Elizejsko palačo je Chirac odstopil s položaja pariškega župana, na katerem je preživel kar 18 let, poleg tega je bil do takrat že dvakrat francoski premier in večkrat minister.

Prav nekatera njegova dejanja v času dolgoletnega županovanja so bila po izgubi predsedniške imunitete razlog, da je bil leta 2011 obsojen zaradi poneverbe in zlorabe položaja v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove desnosredinske stranke. Obsojen je bil na dve leti pogojnega zapora.

Dobil je vzdevek 'politična žival s tisočerimi obrazi'

Svojo politično kariero je Chirac začel leta 1962 kot svetovalec takratnega premierja Georgesa Pompidouja, ki velja tudi za njegovega mentorja. Vodenje vlade je prvič prevzel leta 1974, ko je bil predsednik države desnoliberalni Valery Giscard d'Estaing, zaradi napetosti med njima pa je Chirac leta 1976 odstopil. Na položaj premierja se je vrnil leta 1986 v času socialističnega predsednika Mitterranda, potem ko so njegovi neogolisti (RPR) iz takratnih parlamentarnih volitev izšli kot najmočnejša stranka.

Znal se je postaviti tako na politično desnico, levico kot sredino, biti tako nacionalističen kot proevropski, enkrat je uvajal prothatcherske reforme in odrejal jedrske poskuse, drugič pa obljubljal celjenje "socialnega razkola" in okoljevarstvene ukrepe. S tem si je pri Francozih prislužil vzdevek "politična žival s tisočerimi obrazi".

Nasprotoval ameriškemu posredovanju v Iraku

Njegovo predsedovanje je med Francozi sicer pogosto sprožalo ostre polemike, na primer ko se je odločil za obnovo jedrskih poskusov v Pacifiku in sodelovanje pri vojaškem posredovanju proti Srbiji, kljub vsemu pa ga je imela javnost rada.

V času njegovega predsednikovanja je na zunanjepolitičnem prizorišču odmevalo leto 2003, ko je Chirac vodil mednarodno nasprotovanje posredovanju ZDA v Iraku, s čimer je sprožil diplomatski spor z Washingtonom, po drugi strani pa pridobil podporo drugih držav. O evropskih državah, ki so takrat podprle invazijo, je februarja 2003 dejal: "Mislim, da so izpustile dobro priložnost, da bi bile tiho. To ni najbolj odgovorno vedenje."

V času njegovega predsednikovanja je Francija prevzela evro, ena njegovih večjih političnih reform pa je bila skrajšanje mandata predsednika iz sedmih na pet let.

V letu 2005 ga je prizadel poraz evropske ustave na francoskem referendumu, ki so se mu nato pridružili še množični nemiri v francoskih predmestjih, posledica slabega socialnega položaja številnih francoskih priseljencev.

V zadnjih letih je imel veliko težav z zdravjem

Med Francozi zelo priljubljeni Chirac je imel sicer v zadnjih letih težave žibkim zdravjem s spominom, zaradi česar so mu leta 2011, ko se je moral zagovarjati zaradi vpletenosti v korupcijo, omogočili sojenje v odsotnosti. Obsojen je bil na dve leti pogojne zaporne kazni, ker naj bi uredil 28 navideznih zaposlitev in tako omogočil nezakonito financiranje svoje konservativne stranke v času, ko je bil še župan Pariza.

Že proti koncu drugega predsedniškega mandata je leta 2005 doživel možgansko kap, v kasnejših letih pa je zaradi različnih razlogov večkrat pristal v bolnišnici, med drugim leta 2016 zaradi pljučnice.