Umrl nekdanji avstrijski predsednik

V starosti 88 let je umrl nekdanji avstrijski predsednik in generalni sekretar Združenih narodov Kurt Waldheim. Waldheim, ki so ga v bolnišnico sprejeli pred mesecem dni zaradi infekcije, je umrl zaradi odpovedi srca, je sporočila družina pokojnega. Waldheim je zapustil ženo in tri otroke.

Kdo je bil Waldheim?

aldheim je ZN vodil od leta 1972 do 1982, na položaj avstrijskega predsednika pa je bil po predlogu s strani ljudske stranke (ÖVP) kljub domnevam, da je pripadal nemški oboroženi enoti, ki je na Balkanu med drugo svetovno vojno zakrivila številne grozote, izvoljen leta 1986. Čeprav je Waldheim vse očitke najprej vztrajno zavračal, kasneje pa poudarjal, da so Avstrijci le izpolnjevali svoje dolžnosti, ga je Washigton leta 1987 uvrstil na seznam opazovanih oseb, ki so jim prepovedali obiskati ZDA, prepovedi pa niso nikoli umaknili.

Večina Avstrijcev ni verjela, da je bil Waldheim odgovoren za okrutne dogodke med drugo svetovno vojno. Obtožbe so mu celo dvigovale priljubljenost med predsedniškim mandatom. V mnogih državah so ga za označili za 'persono non grato', zato se med svojim predsednikovanjem ni odpravil na veliko državnih obiskov. ZDA so mu leta 1987 prepovedale vstop, tudi večina ostalih držav sveta ga je bojkotirala, in nekdanji šef svetovne organizacije je postal "osamljenec v Hofburgu", ki je smel potovati le v peščico arabskih držav. Zaradi nevzdržnega položaja se je leta 1991 odpovedal ponovni kandidaturi za predsedniško mesto.

Kot generalni sekretar ZN je Waldheim posredoval v številnih mednarodnih konfliktih, med številnimi turnejami po svetu je spodbujal svojo "krščansko vizijo sveta", sodeloval je pri organizaciji številnih mednarodnih konferenc in koncertov.

Waldheim je bil rojen v družini učitelja decembra 1918 v Spodnji Avstriji. Po končani diplomatski akademiji je leta 1944 naredil doktorat iz prava, v času druge svetovne vojne pa je služil kot oficir nemške vojske v Rusiji, kasneje pa na Balkanu. Od konca druge svetovne vojne je delal na avstrijskem zunanjem ministrstvu, od kjer je šel v ZN, kjer je bil avstrijski veleposlanik, od leta 1968 do 1970 pa je kot neodvisen politik v vladi konservativne ljudske stranke (ÖVP) vodil zunanje ministrstvo.

Politiki ob Waldheimovi smrti tudi kritično

Vodilni avstrijski politiki so se različno odzvali na smrt nekdanjega predsednika Waldheima. Medtem ko so predstavniki konservativne ljudske stranke (ÖVP) izpostavljali njegove zasluge, zlasti v mednarodni politiki, so socialdemokrati (SPÖ) in Zeleni spomnili tudi na zloglasno nacistično preteklost pokojnega. Predstavniki skrajne desnice pa so v tej zvezi obsodili "gonjo" proti Waldheimu.

Predsednik Heinz Fischer je izrazil "globoko sožalje" ob smrti tega "velikega Avstrijca", ki je pripomogel tudi k temu, da je Dunaj leta 1979 postal tretji sedež Združenih narodov. Razpravo o Waldheimovi vojni preteklosti pa je treba gledati v širšem kontekstu "obravnave težjih obdobij avstrijske zgodovine".

Vodja poslanske skupine ÖVP Wolfgang Schüssel je poudaril, da je Avstrija z Waldheimom izgubila "pomembnega borca za svobodo in mir na svetu". "Kot diplomat, zunanji minister, generalni sekretar ZN in predsednik je opravljal pomembne funkcije tako v Avstriji kot na mednarodnem področju, pripomogel pa je tudi, da so številne sedeže ZN prenesli na Dunaj," je še poudaril Schüssel.

Kancler Alfred Gusenbauer in predsednica parlamenta Barbara Prammer iz socialdemokratske stranke sta se na Waldheimovo smrt odzvala hladno. Gusenbauer je sporočil, da je Waldheim služil Avstriji v različnih funkcijah, njegova izvolitev za predsednika države pa je sprožila "mnogo razprav" o ravnanju z avstrijsko zgodovino. Prammerjeva pa je pri naštevanju njegovih zaslug namerno izpustila Waldheimovo predsednikovanje in poudarila, da je kot zunanji minister in generalni sekretar ZN Avstriji in svetu služil "po najboljših močeh".

Kritičen do pokojnega je bil tudi predsednik Zelenih Alexander van der Bellen, ki je spomnil na "vprašanja o njegovi vlogi in dejavnosti v nacističnem času, na katera ni mogel ali želel odgovoriti v zadostni meri".

Predsednik Waldheimove ljudske stranke in podkancler Wilhelm Molterer je preminulega označil za "državljana sveta, ki ni nikoli pozabil svoje domovine" in se je v vseh svojih funkcijah zavzemal za sporazumevanje med narodi. Waldheim je tudi v težkih časih vedno postavil ugled Avstrije na prvo mesto, je menil predsednik ÖVP. Tudi drugi predstavniki ljudske stranke so poudarili zasluge Waldheima, niso se pa dotaknili njegove vloge v drugi svetovni vojni. Le zunanja ministrica Ursula Plassnik (ÖVP) je pripomnila, da je razprava o Waldheimovi preteklosti prispevala k pomembni debati o novejši zgodovini Avstrije.

Vodja svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache je pozval ZDA, naj Waldheima posmrtno umaknejo s seznama opazovanih oseb. Kot predsednik države je Waldheim "zelo trpel zaradi proti njemu sproženi kampanji, s katero so skušali očrniti celotno generacijo", je dejal Strache. Tudi predsednik desničarskega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) Peter Westenthaler se je v svoji sožalnici dotaknil razprave o Waldheimovi preteklosti, ki da je imela značaj "odvratne in neupravičene gonje" proti temu "državniku svetovnega formata".

Od tujih politikov se je na Waldheimovo smrt doslej odzval le generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je v kratki izjavi sporočil, da "žaluje" za svojim predhodnikom. Ban se je februarja v sklopu svojega predstavitvenega obiska na dunajskem sedežu ZN sestal tudi z Waldheimom, na kar se je ostro odzval Svetovni judovski kongres, ki je v tem dejanju zaznal "onečaščenje žrtev holokavsta".