V bolnišnici v Pekingu je davi umrl Džao Dzijang nekdanji voditelj Kitajske komunistične stranke, potem ko je bil v bolnišnici od 5. decembra dalje. Dzijang je utrpel več srčnih kapi in kronično pljučnico, od petka pa je bil v komi, iz katere se bi več zbudil.
Nekdanjega voditelja so leta 1989 odstavili zaradi njegovega simpatiziranja s prodemokratičnim gibanjem. Džao Dzijang je od pokola 4. junija 1989 na Trgu nebeškega miru v Pekingu živel v hišnem zaporu. Na čelu komunistične stranke ga je zamenjal Džiang Zemin. Že več kot 15 let Dzijanga tako ni bilo moč videti v javnosti.
"Tovariš Zhao je dolgo trpel zaradi številnih bolezni, ki so prizadele njegova dihala in ožilje, in so ga zaradi zdravljenja večkrat sprejeli v bolnišnico. Njegovo stanje se je v zadnjem času poslabšalo, v ponedeljek pa je umrl," so sporočile oblasti, ki so konec prejšnjega tedna tudi poročale, da Zhao v globoki komi leži v pekinški bolnišnici.
Leta 1989 so se protesti za demokratične reforme na Kitajskem končali s pokolom okoli 300 protestnikov na Trgu nebeškega miru v Pekingu v noči s 3. na 4. junij 1989. Džaa, ki naj bi simpatiziral s prodemokratičnimi gibanji, so odstavili z vseh partijskih položajev. Uradna zgodovina kitajske komunistične partije pa kot razlog navaja "njegovo podpiranje upora in razdelitev stranke".
Junija 2003 je vlada dovolila objavo Džaove prve fotografije po letu 1989, saj so se v hongkonških in japonskih medijih pojavile špekulacije, da je že umrl. Tajvan je danes ob Džaovi smrti Kitajsko pozval, naj začne izvajati demokratične reforme, japonski premier Džuničiro Koizumi pa je kitajske oblasti pozval, naj se aktivneje loti demokratizacije države.
"Peking pozivamo, naj se ponovno zamisli nad svojo zgodovino in se častno sooči z resnico o tem, kaj se je zgodilo 4. junija 1989 na Trgu nebeškega miru," je v Taipeiju dejal predstavnik tajvanske vlade Čen Či Mai. "Kitajsko vlado pozivamo, da se nekaj nauči iz Dzaovega strpnega obnašanja, da sproži demokratične in politične reforme in da se angažira pri oblikovanju odprte družbe," je še povedal Čen Či Mai.
Revolucija na Trgu nebeškega miru
Pokol v noči s 3. na 4. junij 1989, v katerem je umrlo nekaj sto, po nekaterih podatkih pa celo nekaj tisoč ljudi, oblasti še vedno opravičujejo v imenu prihodnosti partije in države. Od 15.000 ljudi, ki so jih zaradi sodelovanja v demokratičnem gibanju zaprli ali poslali v delovna taborišča, jih je 300 še vedno v zaporu, pravi Frank Lu, direktor Informacijskega centra za človekove pravice in demokracijo na Kitajskem s sedežem v Hongkongu. Tisti, ki so na prostosti, se pogosto srečujejo z veliki eksistencialnimi problemi.
