Umrl odstavljeni egiptovski predsednik Mohamed Morsi

Umrl je nekdanji egiptovski predsednik Mohamed Morsi, je danes sporočila egiptovska državna televizija. Med sodno obravnavo je omedlel in kasneje v bolnišnici umrl. Star je bil 67 let. 

"Pred sodnikom je govoril 20 minut, nato pa je omedlel. Hitro so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrl," Al Jazeera povzema neimenovani vir s sodišča. 

Državni tožilec je po poročanju Reutersa dejal, da obdukcija ni pokazala nobenih znakov nedavnih poškodb. Uradni vzrok smrti pa še ni znan.

Trenutno je prestajal 20-letno zaporno kazen zaradi nasilja in smrti protestnikov med demonstracijami leta 2012, egiptovsko sodišče pa ga je obsodilo tudi na dosmrtno zaporno kazen zaradi vohunjenja za Katar in izdajanja državnih skrivnosti. Proti njemu je potekalo še več sodnih postopkov. Današnja sodna obravnava se je nanašala na obtožbe vohunjenja oziroma domnevnih stikov s palestinskim gibanjem Hamas. 

Morsi naj bi imel številne zdravstvene težave, med drugim tudi diabetis. V zaporu pa naj bi živel v slabih razmerah brez ustrezne zdravstvene oskrbe. Organizacija Human Rights Watch se je na njegovo smrt tako odzvala z besedami, da gre za "žalostno, a popolnoma predvidljivo" smrt, saj mu vlada ni omogočila dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe. 

Tudi njegov sin Abdullah je redno izražal zaskrbljenost nad stanjem očeta, ki so mu v vseh letih zapora dovolili le tri obiske družinskih članov. Za AP je oktobra dejal, da je njegov oče v samici, odrekali naj bi mu zdravstveno oskrbo. 

Morsi velja za prvega demokratično izvoljenega voditelja v moderni zgodovini Egipta. Izvoljen je bil leta 2012, ko je arabska pomlad z oblasti po 30-letni vladavini odnesla Hosnija Mubaraka. Ob izvolitvi je obljubil, da bo vodil vlado "za vse Egipčane", a že kmalu so se začele pojavljati obtožbe, da so islamisti prevzeli politično prizorišče v Egiptu. V javnosti je raslo nezadovoljstvo z njegovim vladanjem in 30. junija 2013 – na prvo obletnico njegovega predsedovanja – je na tisoče nezadovoljnih Egipčanov demonstriralo na ulicah Kaira. 

3. julija je nato vojska pod vodstvom trenutnega predsednika Abdelfataha al Sisija odstavila Morsija, razveljavila ustavo in razglasila oblikovanje prehodne vlade do novih predsedniških volitev. Morsija, ki je trdil, da gre za državni udar, so aretirali. Zaprt je bil vse od takrat. 

Izhajal je iz islamističnega gibanja Muslimanska bratovščina, ustanovljenega leta 1928, ki pa je bilo v Egiptu več desetletij prepovedano. V obdobju vladavine Mubaraka je bilo v egiptovski družbi nato tolerirano, po njegovem padcu pa so ustanovili lastno politično stranko – Stranko svobode in pravičnosti. Po strmoglavljenju Morsija je sledilo tudi zatrtje njegovih podpornikov in gibanja. Muslimanska bratovščina je organizirala številne proteste, ki so jih krvavo zatrli, ubitih je bilo skoraj tisoč ljudi, številni voditelji gibanja pa so se znašli za zapahi. Leta 2013 je egiptovsko sodišče prepovedalo vse aktivnosti gibanja in ga razglasilo za teroristično skupino. 

Turški predsednik Erdogan je Morsija danes označil za "mučenika" in izrazil sožalje njegovi družini in prebivalcem Egipta. "Zgodovina ne bo pozabila tiranov, ki so ga privedli do smrti, s tem ko so ga zaprli in mu grozili z usmrtitvijo." 

Muslimanska bratovščina pa je v odzivu dejala, da je Morsijeva smrt "umor", in pozvala množice, naj se zberejo na njegovem pogrebu.