V Veliki Britaniji rojeni Claude Choules se je britanski mornarici pridružil že leta 1916, star le 14 let, a je o svoji starosti lagal. Med drugim je bil priča predaji nemške mornarice leta 1918 in njenemu uničenju leto pozneje.
V Avstralijo se je preselil leta 1926. Pridružil se je avstralski mornarici in tam med drugim kot strokovnjak za rušenje aktivno deloval celo drugo svetovno vojno in tudi pozneje.
Vojne se je spominjal kot "težkega" življenja v pomanjkanju in dolgočasju, ki so ga zaznamovali občasni trenutki izjemne nevarnosti. Vojne izkušnje so ga zaznamovale do te mere, da ni želel obeleževati spomina na konec vojne ali sodelovati pri dogodkih, ki so jih organizirali vojni veterani.
Kmalu po prihodu v Avstralijo je spoznal mlado škotsko medicinsko sestro Etherl Wildgoose, s katero sta se poročila. Ustalila sta se v kraju Safety Bay v bližini Pertha, kjer so se jima rodili trije otroci. Njun zakon je trajal 80 let.
Choules, ki so ga poznali po posebnem smislu za humor in preprostosti, se ni nikoli hvalil s svojimi dosežki, ki med drugim vključujejo izdajo avtobiografije z naslovom The Last of the Last (Zadnji od zadnjih), ko je bil star 108 let. V njej pripoveduje zgodbe o služenju v dveh različnih svetovnih mornaricah.
Choules, ki je svoje dni preživel v domu za ostarele v Perthu, je dolgo življenje pripisoval ribjemu olju polenovke, zdravi prehrani in telesni aktivnosti. Poleg tega je popil zelo malo alkohola in poudarjal pomen smeha. Večkrat se je tudi pošalil, da je prava skrivnost dolgega življenja, da "samo dihaš".
Po smrti zadnjega ameriškega veterana prve svetovne vojne Franka Bucklesa marca je Choules ostal zadnji znani preživeli borec vojne.
Britanka Florence Green medtem ostaja zadnja veteranka prve svetovne vojne. Danes prav tako 110-letna Greenova je služila pri ženskem krilu britanskih zračnih sil, a ne kot borka.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.