Regiment Black Watch so pred kratkim premestili z juga Iraka v bližino iraške prestolnice. Britanci so bili ubiti med patruljiranjem južno od Bagdada, ko so nanje streljali oboroženi uporniki. Pri tem je bil ubit tudi iraški prevajalec, osem britanskih vojakov pa je bilo ranjenih.
Iračani pričakujejo 'Ameriko'
Iračani pozivajo ponovno izvoljenega predsednika Busha, naj končno izpolni svoje obljube o demokraciji in miru. "Bush govori o miru in demokraciji, a Američani so s sabo prinesli le smrt in uničenje. Kje je elektrika? Kje je naš denar," je ogorčen prebivalec iraške prestolnice Abu Ghazwan in dodal: "Bush se je znebil Sadama Huseina, moškega, ki stoji za vsemi množičnimi grobovi, vojnami in velikanskimi dolgovi. Naj zdaj sam naredi bolje. Če že želi igrati okupatorja, naj izboljša varnost."
Ker se Iračani že leto dnevno soočajo z nasiljem, je ponovna izvolitev Busha mnoge prestrašila. Čeprav je večina z odstavitvijo Sadama Huseina zadovoljna, se bojijo, da bodo nadaljnja štiri leta Busheve vladavine s sabo prinesle le še večje prelivanje krvi. "Pravijo, da je Sadam kriminalec, a Bush je še največji kriminalec in terorist na svetu," meni mesar iz Karade. Mnogi pa so mnenja, da tu Kerryjeva izvolitev ne bi spremenila situacije v Iraku.
Jordanci prosijo za svoja življenja
V torek so jordanske oblasti sporočile, da so na zahodu Iraka ugrabili štiri jordanske voznike. Sedaj pa so uporniki objavili videoposnetek, v katerem trije Jordanci prosijo vlado, naj njihove sodržavljane posvari pred sodelovanjem z ameriškimi silami.
"Ne bomo pokazali milosti. S trdno roko bomo kaznovali vse, ki pomagajo okupatorju," je dejal eden od zamaskiranih ugrabiteljev. Sicer pa je trojica zatrdila, da uporniki z njimi dobro ravnajo.
Uporniki so od aprila ugrabili že več tujcev. Večino so izpustili, vendar so jih več kot 35 tudi usmrtili. Z ugrabitvami želijo iz Iraka pregnati vse tuje vojaške enote in delavce, za katere menijo, da sodelujejo z zavezniškimi silami.
Zdravniki brez meja se umikajo iz Iraka
Mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da so zaradi naraščajoče nevarnosti zaustavili svoje delo v Iraku. "Za ta korak smo se odločili, ker svojim uslužbencem ne moremo zagotoviti zadostne varnosti," je razložil direktor organizacije Gorik Ooms.
S svojim delom v Iraku so Zdravniki brez meja pričeli decembra 2002. V tem času se je število njihovega osebja povzpelo na dobrih devetdeset, večina je Iračanov.
Tudi francoska humanitarna organizacija Akcija proti lakoti se je prejšnji mesec umaknila iz Iraka. Kot so sporočili, akcije zavezniških sil na humanitarne organizacije mečejo slabo luč, saj večina meni, da so pristranski in da sodelujejo z Američani.
Smrtne žrtve v Iskandariji in Faludži
V iraškem mestu Iskandarija je eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 13 jih je bilo ranjenih. Avtomobil se je zaletel v betonski blok v bližini nadzorne točke iraške vojske in eksplodiral. Med žrtvami so poleg vojakov tudi civilisti.
O samomorilskem napadu poročajo tudi iz okolice Tikrita na severu Iraka, kjer je bilo v eksploziji avtomobila bombe pred stavbo uprave neke vasi po navedbah zdravstvenih virov ranjenih najmanj 10 ljudi.
Medtem pa iz Faludže poročajo, da je bilo v ameriškem bombardiranju v noči na četrtek ubitih najmanj pet civilistov, ki so bežali iz mesta. Ameriška vojska je sporočila, da so v dveh zračnih napadih uničili uporniške položaje na severovzhodu in jugovzhodu mesta. Po besedah očividcev so Američani pol ure zelo močno bombardirali vzhodni in severozahodni del mesta. Poleg letal naj bi uporabili še tanke. Kot pravijo, je bil nočni napad eden najmočnejših v zadnjih tednih.
V Ramadiju pa so ameriški vojaki ubili štiri in ranili dva iraška zapornika, ki so poskušali pobegniti iz pripora v mestu.
Dva Iračana sta bila ubita v spopadih med ameriškimi vojaki in skrajneži, ki so iz mimo vozečega avtomobila streljali na ameriško patruljo v Samari v osrednjem Iraku. Še dva človeka sta bila ranjena.
V spopadih v mestu Balad pa je bil ubit 10-letni deček, pet ljudi pa je bilo ranjenih v ameriškem odgovoru na sredin napad na njihovo oporišče.
Berlusconi z Alavijem o iraški krizi
Začasni predsednik iraške vlade Ijad Alavi se je sestal z italijanskim premierom Silvijem Berlusconijem. Pogovarjala sta se predvsem o krizi v Iraku, Berlusconi pa je Alaviju ponovno zatrdil, da bodo italijanski vojaki ostali v Iraku, dokler bo iraška vlada to želela.
Italija je doslej v Irak poslala okoli 3000 vojakov, po besedah premierja Berlusconija pa je to del njenih dolžnosti do ohranjanja demokracije v svetu.
Alavi je ob srečanju dejal, da je optimističen glede obnove Iraka. "Demokracija, vladavina prava in svoboda bodo v Iraku zmagale kljub težavam," je dejal in dodal, da "verjamemo da lahko obnova Iraka pripomore k stabilnosti v regiji in svetu".
Alavi se je sestal tudi s papežem Janezom Pavlom II., ki ga je iraški premier označil kot "osebo, ki prestavlja globalni mir." Papež je v deset minutnem pogovoru izrazil upanje, da se bosta iz kaosa in trpljenja, ki trenutno vladata v Iraku, razvila demokracija in mir ter dodal, da moli za vse žrtve v Iraku.
"Rad bi podprl prizadevanja iraškega ljudstva za vzpostavitev demokratičnih institucij, ki bodo resnično reprezentativne in zavezane ščitenju pravic vseh, s polnim spoštovanjem verske in etnične raznolikosti, ki je bila vedno vir bogastva vaše države," je Alaviju dejal papež.
Po obisku v Rimu bo Alavi odpotoval v Bruselj na zasedanje Evropske unije, na katerem naj bi mu evropski voditelji ponudili trgovinske dogovore kot del pomoči za obnovo Iraka.
Evropska komisija je pripravila podrobnejšo razdelitev 31,5 milijonov evrov vrednega svežnja pomoči za podporo volilnim aktivnostim v Iraku. Večina te vsote bo v Irak posredovana preko Mednarodnega sklada za obnovo Iraka, komisija pa bo poleg tega financirala še dodatne aktivnosti v podporo volilnega procesa, vključno z evropskimi strokovnjaki za volitve, ki bodo v Bagdadu sodelovali z neodvisno iraško volilno komisijo in z Združenimi narodi (ZN) ter za usposabljanje iraških opazovalcev volitev.
"Volitve so bistvene za razvoj demokratičnega in stabilnega Iraka. Volilna pomoč, ki jo bomo predstavili premieru Alaviju, je del večjega svežnja ki ponovno potrjuje odločenost EU, da Iraku pomaga zgraditi mirnejšo in lepšo prihodnost," je ob tem dejal komisar Chris Patten.
