Unija za Sredozemlje potrjena

Unija za Sredozemlje ni alternativa članstvu Turčije v EU, sta poudarila predsedujoči Evropskemu svetu, slovenski premier Janez Janša, in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po koncu spomladanskega vrha EU, na katerem so evropski voditelji podprli zamisel o vzpostavitvi Sredozemske unije.

Turčija se v vseh teh razpravah v okviru vrha "ni omenjala v smislu, da bi bila Sredozemska unija nadomestna rešitev za članstvo Turčije v EU, seveda pa je v krogu držav, ki sodelujejo v barcelonskem procesu", je pojasnil Janša. Vprašanje Turčije ni bilo izpostavljeno kot problem, zaradi katerega bi bila potrebna nadgradnja barcelonskega procesa, je dodal.

"To ni alternativa," je poudaril tudi Barroso. "Jasno, Turčija je zelo zelo pomembna država v mednarodnih odnosih, z veseljem z njo sodelujemo v projektu sredozemske unije," je pojasnil.

Enako je danes zatrdil tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, predsednik Sveta EU. Razprava o tem, da bi s sredozemsko unijo nadomestili redno članstvo v EU, je zdaj končana in celo bolj ali manj nespodobna, je pojasnil ob robu zasedanja evropskih voditeljev v Bruslju. "Nihče ne govori o tem," je poudaril.

V Unijo za Sredozemlje bodo povabljene tudi vse države ob Jadranskem morju, ki je del Sredozemlja, je danes potrdil premier Janša. Povabljene bodo tudi na vrh 13. julija v Parizu, na katerem naj bi bil projekt formalno zagnan.

Evropski voditelji so danes potrdili "načelo Unije za Sredozemlje, ki bo vključevala vse članice EU in nečlanice EU ob Sredozemskem morju". Evropsko komisijo so pozvali, naj predstavi potrebne predloge za opredelitev tega projekta z imenom Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje v luči vrha 13. julija v Parizu, piše v dodatku k sklepom.

"Doslej je bil ta proces bolj političen, forum, na katerem se je pogosto govorilo o bližnjevzhodni problematiki, sedaj pa se na pobudo Francije dodajajo novi poudarki v smislu investiranja, zbiranja sredstev za hitrejši gospodarski in socialni razvoj predvsem v severni Afriki in bližnjih deželah," je razložil Rupel.

Cilj sredozemske unije "ni reševati problemov Bližnjega vzhoda ali izraelsko-palestinskega spora", je po prvem dnevu zasedanja sicer poudaril premier Janša. "Za to so drugi mehanizmi," je poudaril, a dodal, da ta spor sicer omejuje sodelovanje v Sredozemlju in bo "tako ali drugače tudi ta pobuda naletela na to", ni pa predlagana za njegovo reševanje.

Za kompromis med barcelonskim procesom in sredozemsko unijo sta zaslužni Francija in Španija, je pojasnil Rupel. "Španija je nekako botra barcelonskega procesa, Francija pa si je zamislila, da bi prišlo prav, če bi se nekoliko razvil, bolj institucionaliziral," je razložil. Tako prihajamo do "barcelonskega procesa plus", je ponazoril.

Sarkozy: Idejni oče sredozemske unije

Prvotni predlog o sredozemski uniji je bil sporen, saj naj bi ga francoski predsednik Nicolas Sarkozy, njegov idejni oče, pravzaprav ponujal v zameno za polnopravno članstvo Turčije v EU, ki mu francoski predsednik sicer ostro nasprotuje. Cilj Unije za Sredozemlje pa je "odpreti novo etapo sodelovanja v Sredozemlju", ki bi pomenila "nov zagon v procesu, začetem v Barceloni leta 1995", piše v francosko-nemškem predlogu, predstavljenem v četrtek na vrhu.

Strukturo unije za Sredozemlje si Pariz s podporo Berlina zamišlja tako, da bi dve leti sopredsedovali država nečlanica EU in država članica EU. V tem začetnem obdobju bi sopredsedovale le članice EU, ki ležijo ob Sredozemlju, po izteku tega obdobja pa bi bila sprejeta nova odločitev o načinu vodenja te unije.

Sopredsedstvo bi bilo zadolženo za pripravo vrhunskih srečanj, ki bi potekala vsaki dve leti, in ministrskih sestankov, piše v predlogu. Sopredsedstvu bi pri tem pomagal sekretariat, ki bi ga sestavljalo 20 predstavnikov iz članic sredozemske unije, generalnega sekretariata Sveta EU in Evropske komisije.

Barroso je danes poudaril, da je Evropska komisija pri pripravi predloga odprta za nove ideje in povedal, da sta jih Španija in Grčija že napovedali. Poudaril je tudi, da Evropska komisija predlogov za vzpostavitev sredozemske unije ne bo predstavila na podlagi "nekaj vrstic" v sklepih, ampak na podlagi "bogate zgodovine barcelonskega procesa". "Časa je malo, a včasih je bolje delati pod pritiskom," je poudaril.

V barcelonskem procesu sodelujejo vse članice EU, Turčija, Alžirija, Maroko, Tunizija, Egipt, Sirija, Izrael, Jordanija, Libanon in palestinske oblasti ter od začetka novembra 2007 tudi Albanija in Mavretanija. To partnerstvo je poleg ZN tudi edini forum, kjer za isto mizo sedijo Izrael in Palestinci.