Humanitarni delavci, ki skrbijo za družino, so povedali, da je let potekal brez težav. Družina bo zaenkrat živela v manjšem stanovanju v okolici Prištine, podrobnejše lokacije pa zaradi obzira do družine niso razkrili.
Velike medijske pozornosti je bila družina Zogaj deležna tako ob odhodu iz Avstrije kot tudi ob prihodu na prištinsko letališče, kjer so jih nemudoma po pristanku napotili v sobo za posebne goste, kjer so daleč stran od oči javnosti uredili formalnosti ob vstopu v državo. Letališče so nato zapustili skozi stranski izhod in se z manjšim avtobusom napotili v novo domovanje.
V prihodnjih dneh naj bi se družina najprej odpočila, nato pa počasi privadila na nove razmere. Arigona Zogaj je ob tem dejala, da upa, da "je njeni prijatelji v Avstriji ne bodo pozabili". Že v naslednjih tednih pa naj bi si družina tudi poskusila urediti osebne in druge dokumente, potrebne za vložitev prošnje za vizum, da bi se nato lahko vrnila v Avstrijo. Glede na to da so Avstrijo zapustili prostovoljno, obstaja možnost, da bi se jeseni tja vrnili, če bodo dobili vizum za šolanje oziroma sezonski vizum.
Predsednik človekoljubne organizacije Volkshilfe Josef Weidenholzer je v sporočilu za javnost glede primera družine Zogaj izrazil obžalovanje, da "ni bila mogoča človeka vredna rešitev in da je morala ena od najbolj integriranih družin zapustiti" Avstrijo.
Odhod družine Zogaj pa med avstrijskimi politiki ni naletel na velik odziv. Avstrijska notranja ministrica Maria Fekter, ki je junija letos odredila, da mora Arigona Zogaj zapustiti Avstrijo, se danes ni odzvala. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva je povedal, da prostovoljnega odhoda tudi v drugih primerih ne komentirajo.
Podpredsednik avstrijske vlade Josef Pröll pa je ocenil, da je bilo v primeru družine Zogaj izpolnjeno načelo "enaka pravica za vse". Avstrijski svobodnjaki so izrazili veselje, da se je "zgodba brez konca" vendarle končala.
Spomnimo
Saga družine Zogaj se je začela maja 2001, ko je oče nezakonito vstopil v Avstrijo in vložil prošnjo za azil, ki pa so mu jo zavrnili. Septembra 2002 so v Avstrijo nezakonito prišli tudi mama in pet otrok ter vložili prošnjo za azil, ki so jo avstrijske oblasti prav tako zavrnile.
Javnost je zanje izvedela poleti leta 2007, ko so prebivalci kraja Frankerburg in sošolci tedaj 15-letne Arigone sprožili zbiranje podpisov, da bi lahko družina ostala v Avstriji. Septembra 2007, potem ko je njeno družino z namenom izgona prišla iskat policija, je Arigona za 15 dni izginila neznano kam.
Ko se je spet pojavila, so njej, mami in še dvema mladoletnima sorojencema dovolili, da ostanejo v Avstriji do dokončne odločitve. Še isti mesec je v Avstriji odmevalo Arigonino pismo, v katerem je zagrozila s samomorom, če se njena družina ne bo vrnila v Avstrijo.
Junija letos je avstrijsko ustavno sodišče nato razsodilo, da odločitev za izgon kosovske družine Zogaj ni bila v nasprotju z ustavo in da se lahko izgon izvrši.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.