Upanje, da bodo na nasedli ladji Costa Concordia našli preživele, počasi ugaša. Ker se je ladja spet premaknila, so iskalno akcijo prekinili. "Instrumenti so pokazali, da se je ladja premaknila. Zdaj ocenjujemo, ali je našla novo mesto, na katerem bo obstala, in nato bomo delo nadaljevali. Zaenkrat pa ne moremo niti v bližino ladje," je dejal tiskovni predstavnik reševalcev Luca Cari. Ladja je proti večeru nehala drseti, čez dan pa se je pomaknila za več kot en meter.
Kljub temu, da želijo reševalne ekipe še zadnje trenutke lepega vremena izkoristiti za iskanje, saj so za četrtek na tem območju napovedane nevihte, pa obstaja verjetnost, da bodo z akcijo nadaljevali šele v četrtek zjutraj. Reševalci so doslej prečesali del ladje, ki je nad vodo, in strokovnjaki menijo, da obstaja le majhna verjetnost, da bi iz ladje izteklo gorivo.
"Smo v tekmi s časom"
Italijanskim strokovnjakom bo na pomoč priskočila ekipa iz Nizozemske. Kot je dejal minister za okolje Corrado Clini, bi lahko ekipa iz podjetja Smit Salvage, ki je specializirana za reševanje in odpravljanje posledic nesreč na morju, v četrtek zjutraj začela s črpanjem 2400 ton dizelskega goriva iz 17 rezervoarjev na poškodovani ladji za križarjenje. Vsekakor pa je začetek operacije odvisen od vremenskih pogojev, je dejal minister.
Clini je ob tem opozoril na nevarnost, da bi ladja ob zelo visoki plimi zdrsnila s skal, na katerih sedaj leži, in se potopila. V bližini nasedle ladje je namreč globoko brezno, ki sega od 50 do 90 metrov globoko. V tem primeru bi bilo zelo težko izčrpati gorivo. "Smo v tekmi s časom," je menil minister.
Clini je še povedal, da je zaradi nasedle ladje doslej nastala "omejena škoda" za okolje. Okoljsko združenje Legambiente je sicer poročalo o bistveno večji škodi za favno in floro, ki so jo povzročila topila, olja, laki, čistila in živila z ladje.
Italijanski premier Mario Monti pa je medtem obljubil, da bodo skušali storiti vse, kar je mogoče, da bi preprečili ali omejili posledice za okolje po nesreči Coste Concordie. Zagotovil je, da so sprejeli vse ukrepe, da bi preprečili izlitje goriva. Monti se je tudi zahvalil prebivalcem otoka Giglio, da so pomagali potnikom ladje po nesreči.
Italijanska vlada bo po nesreči zagotovila pet milijonov evrov pomoči, v ta namen pa bo na prizadetem območju razglasila izredno stanje. S tem bodo omogočili čimprejšnjo sprostitev pomoči, je dejal minister Clini.
Karabinjerji so odkrili čeri, ki so bile usodne za ladjo
Medtem je italijanska policija odkrila točko, ki je bila usodna za luksuzno ladjo. Potapljači iz vrst karabinjerjev so čeri našli in fotografirali že v ponedeljek, a so šele danes spregovorili o tem. Kot je povedal vodja potapljaške ekipe reševalcev, je plovba mimo ostrih čeri praktično zapečatila usodo ladje in se je bilo trku nemogoče izogniti.
Usodne skale ležijo le osem metrov globoko in le 30 metrov od obale otoka Giglio. Večji kos skale je ostal zagozden v trupu ladje, potem ko se je ladja prevrnila na bok, pa je lepo viden. "Odkrili smo tudi drugo polovico čeri, sledi trka pa so vidne tudi na drugih skalah,'' je povedal neimenovani predstavnik policije. Dodal je, da nič ne kaže na to, da bi ladja trčila v kar koli, kar ni bilo pod gladino vode.
Madžarska vlada razkrila identiteto umrlega
Kot poroča Sky News, je madžarska vlada potrdila, da so reševalci v trupu ladje odkrili truplo 38-letnega violinista Sandorja Fehrerja. Umrli je eden izmed enajstih ljudi, ki so jih reševalci doslej našli mrtve v notranjosti Costa Concordie.
Prvi alarm sprožila potnica in ne posadka
Poleg zgodb o ljudeh na dan prihaja vedno več podrobnosti o tem, kaj se je dogajalo na ladji pred nesrečo. Po poročanju italijanskega časnika La Repubblica, je prvi alarm sprožila potnica in ne posadka ladje. Preberite si, kaj se je dogajalo do kapitanovega ukaza, naj potniki in posadka zapustijo ladjo:
Ob 22.06 potnica kliče mamo in ji pove, da se je zrušil strop v restavraciji na palubi in da so jim ukazali, naj oblečejo reševalne jopiče. Mama o tem obvesti karabinjerje v kraju Prato. Ti nato obvestijo kapitanijo v Livornu, ki pokličejo potnico in preverijo zgodbo.
Ob 22.14 obalna straža stopi v stik z ladjo. Častnik, ki se oglasi, pove, da gre le za daljši izpad električne energije, a da bodo težave v kratkem rešili. Zanika, da se je zrušil strop in da so morali potniki obleči jopiče. Ena od ladij italijanske posebne policije Guardia di Finanza (finančna policija), ki bo pozneje ključna za potek reševanja, ponudi, da odide na kraj, kjer je Concordia. Obalna straža plovbo odobri, saj dvomijo, da gre le za izpad elektrike.
Šele ob 22.26, ko obalna straža na drugi strani dobi kapitana ladje Francesca Schettina, potrdijo nesrečo. Schettino potrdi, da je ladja nasedla, a pravi, da ni ranjenih in da Concordia potrebuje samo vlačilca, da jo odpelje v pristan. Kljub temu v kapitaniji ukažejo vsem ladjam, ki so na tistem območju, naj se napotijo proti Concordii.
Ob 22.44 prispe na kraj ladja finančne policije, ki se je prva podala na pot, in poveča stopnjo alarma: Concordia se nevarno nagiba na desno. Reševalna akcija steče s polni paro. Poročil o ljudeh v morju še ni. Minuto kasneje kapitan Schettino zanika vse, pravi, da ladja pluje.
Ob 22.48, več kot 40 minut potem, ko je pomoč iskala potnica, obalna straža Concordio sprašuje, ali bodo ukazali ljudem, naj zapustijo ladjo. Ladja odgovori: "Še ocenjujemo razmere". V kapitaniji ob tem stečejo popolne priprave za sprejem brodolomcev.
Deset minut pozneje Schettino, ki ga ponovno kontaktira kapitanija, sporoči, da je dal ukaz "zapustite ladjo". Od takrat gre vse samo še navzdol, dobesedno, ladja tone in v morski grob odnese najmanj 11 ljudi.
Kapitan v hišnem priporu
Vedno več kritik pa je slišati na račun kapitana ladje Fransesca Schettino, ki naj bi bil odgovoren za nesrečo. Kapitan je v hišnem priporu in pod posebnim nadzorom. Sodnica je dejala, da ni nevarnosti, da bi Schettino pobegnil, obstaja pa nevarnost "prikritja dokazov", zato je nujno, da ostane v hišnem priporu.
Glavni tožilec je že v torek dejal, da sodničine odločitve ne razume, danes pa je napovedal pritožbo. Dejal je, da bo za kapitana zahteval pripor.
Že tako razburjeno javnost in razjarjene svojce je še dodatno razburil zvočni posnetek pogovora med obalno stražo in kapitanom. Častnik, ki je koordiniral operacijo, je kapitana Schettino zaman poskušal prepričati, naj se vrne na ladjo.
Članica posadke stopila v bran kapitanu
Italijanski mediji danes poročajo, da je kapitan priznal, da je naredil napako, ko je ladjo usmeril izven začrtane poti. Je pa zanikal, da je zapustil ladjo, čeprav je vedel, da so na njej še številni potniki.
"Častnik, pristojen za pot, mi je rekel, naj pazim na čeri, ampak isto pot sem opravil že trikrat ali štirikrat in počutil sem se varnega," je dejal Schettino. Pojasnil je, da bi moral ladjo obrniti v desno, da bi se izognil čerem, vendar je zmanjkalo časa in ladja je zadela ob skalo.
Schettino pa še vedno zanika, da bi po nesreči zbežal z ladje. "Ni res, da sem zbežal. Padel sem z ladje na streho enega od reševalnih čolnov in nisem mogel splezati nazaj na ladjo," je zatrdil. Dejal je, da je potem z ene od skal na otoku Giglio, blizu katerega se je zgodila nesreča, koordiniral reševanje.
V bran kapitanu in ostalim delavcem na ladji je stopila tudi članica posadke Katia Keyvanian. Kot je zapisala na družbenem omrežju Facebook, so številne obtožbe na račun kapitana in posadke neutemeljene. "V temi smo v dveh urah evakuirali 4000 ljudi. Če bi bili nesposobni, nam to ne bi uspelo.'' Prav tako zanika, da je kapitan zbežal z ladje. Obenem pa opozarja na popolnoma neprimerno obnašanje nekaterih potnikov. Eden od potnikov je v čolnu prižgal cigareto. Ko ga je opozorila, da je to lahko nevarno, ji je nazaj zabrusil, da je pod stresom. "Trudili smo se, da goste spravimo na varno,'' pojasnjuje. "Ne potrebujemo zahvale, saj smo le opravljali svoje delo, a prav tako ne potrebujemo vseh neutemeljenih obtožb, očitkov in laži.''
Sodnica: Vedno več dokazov proti kapitanu
A tudi sodnica je danes dejala, da obstaja vedno več dokazov, da je kapitan zavrnil pozive, da naj se po nesreči vrne na ladjo in sodeluje pri evakuaciji potnikov. Dejstvo, da je bilo na ladji precej osebja in častnikov, ki so se trudili na varno spraviti potnike, demantira izjave kapitana, da ni mogel voditi reševanja, je poudarila sodnica. Dodala je, da se Schettino niti ni poskušal vrniti v bližino ladje, ki jo je zapustil, ko je bila evakuacija še v polnem teku. Ko je prišel na kopno, je sicer še več ur ostal na skalah in opazoval reševanje, je še dejala sodnica.
Napovedane skupinske tožbe
Več kot 70 potnikov z ladje Costa Concordia se je odločilo za skupinsko tožbo proti lastnikom ladje. Njihov cilj je doseči najmanj 10.000 evrov odškodnine. Nekateri italijanski odvetniki sicer menijo, da bi lahko iztržili še enkrat več. Sorodniki vsake od žrtev pa naj bi dobili po 400.000 evrov.
V družbi Costa Crociere so danes zapisali, da so "globoko užaloščeni nad novico, da so reševalci našli še več žrtev. Svojcem izražamo iskreno sožalje." Kot so še dodali, bodo še naprej sodelovali z reševalci in poskusili preprečiti ekološko katastrofo. Prioriteta pa ostaja iskanje pogrešanih. Ob tem so poudarili, da družinam žrtev nudijo vso pomoč.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.