Po spopadih, ki so v noči na petek v mestu Andidžan na vzhodu Uzbekistana izbruhnili med uporniki in vojsko, je vojska davi z vozili odstranila več sto trupel, je dejal lokalni borec za človekove pravice Zajdšahon Zajnabitinov. "V petek zvečer so vladne sile streljale na miroljubne državljane in jih ubile več sto. Davi so jih s petimi vozili, ki so polna trupel, odpeljali," je pojasnil. Zajnabitinov je tako zatrdil, da je žrtev več kot 500. Predstavnik humanitarne organizacije Appeal je povedal, da njegove trditve temeljijo na pogovorih s pričami in na njegovih lastnih opazovanjih.
Predstavnik uzbekistanske organizacije za človekove pravice Apelacija, Lutfula Šamsudinov, je dejal, da je videl "kakih 300 trupel", med njimi naj bi bila najmanj tretjina žensk, ki so jih ob zori vojaki v Andidžanu naložili na tovornjake in avtobus.
Uzbekistanski predsednik Islam Karimov pa je dejal, da je bilo med žrtvami deset policistov in več upornikov. Hkrati ni navedel podatka o civilnih žrtvah.
V Andidžanu so se popoldne razmere sicer umirile. Na osrednjem trgu se je ob molitvi za žrtve petkovega nasilja zbralo kakih 200 ljudi. 14 žrtev nasilja so pokopali v parku v bližini trga. Utihnilo je streljanje, toda mesto še vedno redno preletava vojaški helikopter. Na trgu ni bilo več videti vojakov ali policistov.
Razširitev nemirov izven Andidžana
Uzbekistanski protestniki so vdrli v vladne prostore v obmejni uzbekistanski vasi Korasuv kakih 50 kilometrov od Andidžana.
Protestniki so zažigali policijska vozila in napadli obmejne stražarje. Vas so zaradi tega preletavali uzbekistanski helikopterji.
Za nasilje odgovorni islamski skrajneži
Karimov je za izbruh nasilja obtožil skrajno islamsko organizacijo Hizb Ut-Tahrir, ki si prizadeva za oblikovanje muslimanskih držav v nekdanjih srednjeazijskih sovjetskih republikah, in dodal, da so njihovi somišljeniki povzročili tudi nemire v sosednji Kirgiziji. "Načrte so pripravili isti ljudje, ki so organizirali dogodke v Ošu," meni uzbekistanski predsednik. Omenjeno mesto na jugu Kirgizije je bilo žarišče protivladnega nasilja, ki se je razširilo v revolucijo, v kateri je bil marca strmoglavljen kirgizijski predsednik Askar Akajev.
Islamska organizacija Hizb ut-Tahrir pa je na drugi strani zanikala obtožbe Karimova, da je povzročila nemire v državi. "Hizb ur-Tahrir odločno zavrača nasilje, vojskovanje ali oborožen boj kot metode za vzpostavitev islamske države. Z obtoževanjem Hizb ur-Tahrirja želi Karimov preusmeriti pozornost stran od hladnokrvnega umora več sto civilistov v Andidžanu, med njimi številnih neoboroženih žensk in otrok," je v sporočilu za javnost zapisal predstavnik organizacije v Veliki Britaniji Imran Vahid.
Obkoljeno mesto
Policija in vojska sta sicer Andidžan, četrto največje uzbekistansko mesto, obkolili z vojaškimi tovornjaki in oklepniki in ga popolnoma odrezali od sveta. Pred mestom naj bi čakalo več prebivalcev, ki so zbežali v strahu pred spopadi, zdaj pa jim ne dovolijo vrnitve.
Iz mesta so izgnali tudi vse tuje poročevalce, domnevno zaradi njihove varnosti. "30 minut časa imate, da zapustite mesto. Mi nismo odgovorni za vašo varnost. Uporniki vas lahko ugrabijo," naj bi novinarjem dejal predstavnik obveščevalne službe.
Mnogi v dogodkih vidijo začetek revolucije, ki naj bi se končala z odstavitvijo predsednika Islama Karimova, ki je prišel na oblast še v sovjetskih časih.
Vodja uzbekistanske opozicijske Demokratične stranke Mohamed Salih je tako dejal, da so dogodki v Andidžanu "ljudski upor proti predsedniku Islamu Karimovu". V pogovoru za gruzijsko televizijo je poudaril, da opozicija intenzivno išče način, "kako obrniti trenutni proces v Uzbekistanu na miroljubno, demokratično pot" in dodal, da bodo storili vse, da bi "posnemali izkušnje nenasilnih revolucij v Gruziji, Ukrajini in Kirgizistanu in se znebili Karimovega režima z najmanjšimi možnimi žrtvami".
Begunci zapuščajo državo
Kakim 600 Uzbekistancem pa je s silo uspelo prečkati mejo pri kirgizijskem mestu Suzak severneje ob meji, ki jo je Kirgizija zaradi nemirov zaprla.
Vojska je v petek streljala na več tisoč protestnikov, ki so pred sedežem župana zahtevali odstop predsednika ter izpustitev političnih, pa tudi verskih zapornikov. Teh naj bi bilo v Uzbekistanu najmanj 6000, nekdanji britanski veleposlanik pa je pred kratkim objavil fotografije mučenja zapornikov.
