V Indoneziji oblasti na kriznih območjih po rušilnih cunamijih ne morejo zagotoviti varnosti humanitarnim prostovoljnim delavcem zunaj mesta Banda Aceh in Meulaboh. Humanitarne organizacije bodo po novem potrebovale dovoljenje za delo na kriznih območjih teh dveh mest, ki sta od epicentra potresa, ki je lani decembra povzročil rušilne cunamije, oddaljeni samo 150 kilometrov. Preden gredo ZN in druge organizacije na krizna območja, jim mora indonezijska vojska dati priporočilo.
Indonezijsko vojaško vodstvo je namreč posvarilo pred možnimi napadi upornikov na tuje vojake in humanitarne delavce. Ob tem je neimenovani predstavnik uporniške skupine napovedal, da bi lahko prekinili vojaško premirje, ki velja od naravne katastrofe, če jim bo vojska še naprej pripisovala odgovornost za vse varnostne težave. Zatrjujejo namreč, da nikoli ne bi napadli ljudi, ki so jim prišli pomagat. Uporniki se v Acehu že več kot 30 let borijo za neodvisno islamsko državo. Neka indonezijska islamistična skupina pa je tuje humanitarne agencije v provinci Aceh posvarila, naj se držijo svojega dela in se vzdržijo vmešavanja v notranje politične zadeve prizadetega območja. “Z nevladnimi organizacijami in tujimi vojaškimi silami tesno sodelujemo. Če pa so na to območje prišli s skritimi nameni, kot so imperializem ali koloniazem, se bodo naši odnosi zaostrili, saj bi se tako pojavili novi problemi za prebivalce province Aceh,« je dejal predstavnik te islamistične skupine.
Večina žrtev rušilnih cunamijev v Indoneziji je bila v pokrajini Aceh, ki leži na severnem delu otoka. Cunamiji pa so na kriznih območjih zahtevali že več kot 156.000 smrtnih žrtev. Na stotine ljudi na indijskih otokih Andaman and Nikobar, ki so jih dosegli visoki valovi, pa je zapustilo svoje domove.
S centrom do prepoznavanja trupel
Interpol je na Tajskem ustanovil največji sistem za prepoznavo posmrtnih ostankov trupel. Center, ki se nahaja na tajskem otoku Phuket, bo služil za identificikacijo trupel na podlagi DNK, prstnih odtisov in zobovja. Za identifikacijo trupel bo skrbelo okoli 60 detektivov, zdravnikov in patologov iz dvajsetih držav. Center uporablja trenutno najboljšo tehnologijo na svetu. S strokovnjaki bodo morali tesno sodelovati tudi sorodniki mrtvih in pogrešanih, ki bodo centru posredovati vzorce DNK. Čeprav center deluje le kratek čas, so v nekaj urah pridobili dobrih 1000 zdravstvenih kartotek.
Na Tajskem je skupno registriranih 5309 smrtnih žrtev. Na seznamu je še 3370 pogrešanih, vlada pa predvideva, da so ti med še 3700 neidentificiranimi trupli.
Na Tajskem bodo 1,5 milijarde dolarjev namenili žrtvam cunamijev, za nastalo gospodarsko škodo in za povračilo stroškov letalskim družbam, ki so zastonj prepeljale preživele turiste. 140 milijonov dolarjev pa bodo namenili ljudem, ki so izgubili sorodnike v rušilnih cunamijih.
Solidarnost s prizadetimi
Svet s prispevki še vedno izraža solidarnost s prizadetimi. Kot je sporočila malezijska vlada, so članice Organizacije islamske konference za žrtve tragedije prispevale 90 milijonov evrov. Francija pa je izrazila pripravljenost Indoneziji odpisati 130 milijonov evrov dolga. Pariz se po navedbah francoskega zunanjega ministra Michela Barnierja sicer skupaj z Berlinom zavzema za moratorij na odplačevanje dolga za države, ki jih je prizadela katastrofa. Tudi posamezniki po vsem svetu zbirajo pomoč za žrtve cunamijev. Portugalci so tako v znak solidarnosti s prizadetimi v okviru različnih akcij zbiranja sredstev doslej zbrali sedem milijonov evrov.
Združeni narodi (ZN) so pozdravili velikodušnost, ki jo je mednarodna skupnost pokazala ob katastrofi v južni in jugovzhodni Aziji, obenem pa svet pozvali, naj izkaže solidarnost tudi z drugimi ljudmi po svetu, ki nujno potrebujejo pomoč. "Treba bi bilo omogočiti hrano tudi za 20 do 30 milijonov ljudi, ki potrebujejo pomoč," je dejal koordinator ZN za nujno pomoč Jan Egeland. ZN so konec lanskega leta pozvali svet, naj zbere 1,7 milijarde dolarjev, s katerimi bi letos financirali pomoč za 14 humanitarnih kriz, od tega jih je 12 v Afriki. ZN so večino teh kriz označili kot pozabljene.
Evropski parlament za sprostitev sto milijonov evrov
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem v Bruslju zagotovil, da bo Evropska unija (EU) odobreno pomoč žrtvam cunamijev v Aziji tudi hitro razdelila. Evropska komisija se je namreč sestala na zasedanju, na katerem je preverila odziv EU na katastrofo, ki je nedavno prizadela južno in jugovzhodno Azijo, razprava pa je tekla tudi o možnostih nadaljnjih akcij za pomoč prizadetim območjem.
"Ljudem, ki so v katastrofi izgubili vse, obljube ne zadostujejo. Kar šteje, je hitra razdelitev pomoči. Naš cilj je razdeliti človekoljubno pomoč v višini 100 milijonov evrov iz rezerv za nujno pomoč, naslednji korak pa bo razdelitev pomoči v vrednosti 350 milijonov evrov za dolgoročno obnovo območja," je po zasedanju komisije dejal Barroso.
Odbor Evropskega parlamenta za proračun je nato v Strasbourgu ob robu plenarnega zasedanja prižgal zeleno luč predlogu Evropske komisije za sprostitev sto milijonov evrov nujne pomoči iz proračunske rezerve za pomoč žrtvam.
Srečna zgodba
Sicer je bila v središču svetovne javnosti srečna zgodba 21-letnega Indonezijca, ki je na odprtem morju preživel 14 dni. Cunami ga je odplavil na Acehu, našli pa so ga mornarji, ki so pluli proti Maleziji. Enaindvajsetletni Indonezijec Arij Afrizal je po rešitvi opisal, kako je preživel na morju. »Prvi dan sem splezal na kos lesa, drugi dan sem našel majhno ribiško ladjo, ki je tonila. Po štirih dneh sem uspel najti splav. Preživel sem, ker sem jedel kokose, ki so plavali na vodi.«