Na posnetku so vidne tako priprave kot tudi sam napad, ki je terjal 22 žrtev. Zamaskirani samomorilski napadalec se na posnetku poslavlja od svojih somišljenikov, medtem pa se v ozadju sliši glas, ki ga razglaša za mučenika. Na mizi leži načrt vojaške baze, na katerem je obkroženo območje okoli jedilnice, kjer je odjeknila eksplozija in ubila 18 vojakov. Poleg tega je posneta tudi sama eksplozija in porušena jedilnica.
V Iraku več napadov
Na severu Iraka so neznanci napadli konvoj vozil in pri tem ubili tri kurdske voznike tovornjakov in taksista.Lokalna policija je na napad odgovorila in ubila dva napadalca, deset pa jih je aretirala. Nasilje se je nadaljevalo tudi drugod po Iraku. Neznanci so v bližini Bagdada ubili predstavnika nacionalistične Demokratske stranke iraškega naroda Abdela Huseina. Že pred tem je oborožena skupina v jugozahodnem delu Bagdada ubila dva uslužbenca civilne obrambe.
V Mosulu na severu Iraka je ameriško vojaško vozilo zapeljalo na bombo. Pri tem so bili ranjeni trije ameriški vojaki, vozilo je bilo popolnoma uničeno.
Policija v svetem šiitskem mestu Karbala pa je sporočila, da je v regiji aretirala dve osebi, ki sta imeli pri sebi orožje. Prvi je v tovornjaku prevažal 3000 granat in jih je po lastnih navedbah nameraval prodati upornikom v Faludži. Drugi pa je imel pri sebi napravo za sprožitev razstreliva.
V eksploziji bombe na cesti med Samaro in Dulujo je bil ubit pripadnik iraške narodne garde. V noči na nedeljo pa so neznanci ugrabili vodjo uprave mesta Čorgar, južno od severnoiraškega mesta Mosul.
Bodo Aziza izpustili?
Odvetnik nekdanjega podpredsednika iraške vlade Tarika Aziza je v soboto povedal, da bo zaradi "pomanjkanja dokazov" zahteval izpustitev svojega klienta. "Po pogovoru s svojim varovancem in po preučitvi dokaznega gradiva proti njemu sem ugotovil, da je njegovo zadrževanje v priporu nezakonito, saj ni zadostnih dokazov, da bi mu sodili," je pojasnil odvetnik Badi Aref Izat.
Aziz, po veroizpovedi kristjan, je bil v vladi nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina pristojen za stike s tujino, trenutno pa se nahaja v ameriškem zaporu v bližini Bagdada. Po besedah njegovega odvetnika Aziz ni vedel in ni nikoli sodeloval v zločinskih operacijah nekdanjega režima, kot je bil pokol šiitov in Kurdov leta 1991.
Iraški Kurdi zbrali podpise za referendum o neodvisnosti
Združenje iraških Kurdov je sporočilo, da je zbralo 1,7 milijona podpisov za sklic referenduma o osamosvojitvi iraškega Kurdistana. "Naša delegacija je v sredo obiskala sedež Združenih narodov v New Yorku in tam predložila peticijo z več kot 1,7 milijona podpisi Kurdov, ki si želijo referenduma o neodvisnosti," je povedal član t. i. Gibanja za referendum v Kurdistanu Karuan Abdalah. Po njegovih besedah so podpise prispevali prebivalci vseh kurdskih mest v Iraku.
Abdalah je pojasnil, da bi radi referendum izvedli vzporedno s splošnimi volitvami 30. januarja 2005. Na njem naj bi Kurdom postavili vprašanje: "Ali si želite osamosvojitve Kurdistana ali ne?"
Tri kurdske province na severu Iraka Sulejmanija, Dohuk in Erbil od konca Zalivske vojne leta 1991 uživajo neke vrste avtonomijo. Sedaj so pod nadzorom dveh političnih strank, Demokratske stranke Kurdistana Masuda Barzanija in Domoljubne unije Kurdistana Džalala Talabanija, ki si ne prizadevata za osamosvojitev Kurdistana temveč za federalno ureditev Iraka.
Na januarskih volitvah je na kocki tudi položaj iraških sunitov, ki so kljub temu, da so v manjšini, dolga leta vladali Iraku. Kot v današnji izdaji poroča ameriški časnik New York Times, se ameriška vlada dogovarja z iraškimi predstavniki o možnosti, da bi sunitom v prihodnji iraški vladi zagotovili določene odgovorne položaje, ne glede na izid volitev. To možnost pa je iraška volilna komisija že zavrnila.
