Ameriška vojaška operacija v Faludži je še daleč od dokončnega uspeha, saj bi se upor lahko takoj spet razplamtel, je ameriška vojska priznava v tajnem dokumentu, ki ga povzema ameriški časnik New York Times. V sedem strani dolgem poročilu, ki ga je minuli konec tedna izdelala obveščevalna služba marincev, strokovnjaki opozarjajo na nevarne posledice načrtovanega umika dela ameriških enot z območja Faludže po koncu ofenzive.
Kot piše v poročilu, se lahko uporniki v Faludži hitro spet organizirajo in okrepijo. Kljub trenutnim izgubam na strani upornikov, ki jih je povzročila ameriška ofenziva, je sovražnik sposoben premagati ameriške enote, ki bodo ostale na terenu, so ocenili avtorji dokumenta. Po njihovih ocenah bi lahko uporniki preprečili usposabljanje iraških varnostnih sil, ustrahovali lokalno prebivalstvo in ovirali priprave na januarske volitve v Iraku. Pesimistični glede uspeha ofenzive v Faludži so tudi predstavniki ameriške vojske in zasebni strokovnjaki za Irak.
"Čiščenje" Faludže
Ameriška vojska je davi bombardirala položaje iraških upornikov na jugu Faludže, je povedal fotograf francoske tiskovne agencije AFP, ki spremlja ameriške vojake. Medtem ko ameriška vojska bombardira oblegano iraško mesto, pa iraški prostovoljci in ameriški vojaki na severu s cest umikajo trupla žrtev dolgotrajnih spopadov.
So našli truplo Hassanove?
Avstralski premier John Howard je preklical izjavo, da naj bi truplo, ki so ga našli v Faludži, pripadalo ugrabljeni vodji človekoljubne organizacije, Margaret Hassan.
Tudi predstavnik britanskega veleposlaništva v Bagdadu zaenkrat ni mogel potrditi, ali so našli posmrtne ostanke Hassanove, vendar je zatrdil, da se pospešeno trudijo za odkritje prave identifikacije žrtve. New York Times pa je poročal, da je po opravljenem testu DNK 80 odstotkov možnosti, da gre za umrlo Hassanovo.
Nemirni Irak
V eksploziji bombe ob cesti v središču Kirkuka sta bila ubita dva civilista, še trije pa so ranjeni. Do eksplozije je po izjavi generala iraške vojske Anvarja Mohameda Amina prišlo med jutranjo prometno konico v bližini avtobusne postaje.
Bomba, ki je medtem eksplodirala v Bagdadu, v bližini mimovozečega ameriškega vojaškega konvoja, je ubila dva človeka, ranjenih pa je pet. Ameriška vojska sicer še ni potrdila števila žrtev.
Ameriške sile so sporočile, da so uporniki napadli urad guvernerja Mosula, pri čemer so ubili enega in ranili štiri varnostnike. Uporniki so silovito napadli stavbo z guvernerjevo pisarno, pri čemer je prišlo do vžiga naftne cisterne, ki je bila parkirana v bližini. Guverner Duraid Kashmoula, katerega predhodnik je julija letos umrl v atentatu, je bil nepoškodovan. Medtem so uporniki v Mosulu napadli tudi ameriško vojaško bazo, vendar ranjenih ni bilo. Američani se v mestu zoper upornike borijo iz zraka, na območje pa so že poslali iraške policijske okrepitve.
V Baiju, kjer so spopadi med ameriškimi silami in iraškimi uporniki na višku, so v eksploziji obcestne mine umrli štirje ljudje – dve ženski, otrok in moški.
Lokalni prebivalci so sporočili, da so ameriške sile v Ramadi naletele na hud odpor močno oboroženih iraških gverilcev, česar pa ameriška vojska še ni mogla potrditi. Do spopada je prišlo, potem ko so ameriški vojaki v sredo bombardirali industrijski del zahodnoiraškega mesta.
Dovoljenje za sodelovanje na volitvah
Dovoljenje za sodelovanje na volitvah v Iraku, predvidenih za januar, je po navedbah volilne komisije doslej od skupaj 91 dobilo 56 strank in organizacij. Ostale prijave bo preučila v prihodnjih dneh. Med strankami, ki so že dobile dovoljenje, so šiitska stranka Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku (SCIRI), komunistična stranka in šiitska stranka Dava. Na volitvah bodo izvolili iraški parlament in avtonomni parlament za iraške Kurde ter lokalne svete.
Alavi zaskrbljen zaradi krutega uboja iraškega ranjenca
Iraški premier Ijad Alavi je izrazil zaskrbljenost, potem ko naj bi ameriški marinec kruto ubil iraškega ranjenca. Alavi naj bi o problemu govoril z vodjo ameriških sil v Iraku, generalom Georgeom Caseyem, ki naj bi mu zagotovil, da bodo iraška vlada sproti obveščali o poteku preiskave zoper marinca.
Chirac: Svet po strmoglavljenju Huseina ni varnejši
Francoski predsednik Jacques Chirac je v intervjuju za britanski BBC dejal, da "ni prepričan, da je svet po zrušenju režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina varnejši". Chirac je tudi prepričan, da so razmere v Iraku pripomogle k razvoju terorizma.
Chirac se je sicer na dvodnevnem obisku v Londonu, kjer se je sestal z britanskim premierjem Blairom. Kot sta povedala na skupni novinarski konferenci se obe državi zavzemata za stabilen in demokratičen Irak. Chirac pa je znova poudaril, da se z napadom na Irak in padcem iraškega voditelja Sadama Huseina razmere v svetu glede varnosti in širjenja terorizma niso izboljšale. "Razlike iz časa napada na Irak so znane, vendar sedaj oba delujeva v skladu z resolucijo 1546 Združenih narodov, oba si želiva videti stabilen in demokratičen Irak, oba bova storila vse, kar je v najini moči, da se bo to uresničilo," je glede vprašanja Iraka dejal Blair. Chirac je ob tem izrazil zgroženost nad verjetnim umorom Margaret Hasan, 59-letne direktorice britanske človekoljubne organizacije CARE International v Iraku, ki je imela britansko, irsko in iraško državljanstvo.
