Pravosodni minister John Ashcroft je ostrejšo zakonodajo proti terorizmu predlagal zelo kmalu po terorističnih napadih 11. septembra, vendar so predvsem demokratski senatorji ob množici kongresnikov iz obeh strank zahtevali daljši premislek, saj je Ashcroftov predlog pregloboko posegal v osebne pravice in svoboščine.
Predlog pravosodnega ministra je bil preoster do priseljencev brez državljanstva, ki sicer nimajo volilne pravice, kongresnikom pa se je zazdelo, da zaradi terorističnih napadov ne gre tako korenito spreminjati podobe ZDA kot države svobodnih ljudi. Ashcroft je predlagal, da lahko organi pregona za neomejen čas zaprejo vsakega tujca, ki ga sumijo terorizma, teoretično torej do smrti, brez sojenja ali dokaza krivde. Ta je bila malce prehuda za kongresnike, ki so v kompromisnem predlogu zakona določili, da lahko pravosodni minister ali imigracijski komisar določenega tujca razglasita za sumljivega in ga ukažeta zapreti, vendar ne več kot za sedem dni. Če policiji po sedmih dneh ne bo uspelo izsiliti priznanja ali pridobiti dovolj dokazov za vložitev obtožnice, bodo morali osumljenca izpustiti na prostost. Policija bo sicer imela možnost, da mu naprti kršenje imigracijske zakonodaje in ga izžene iz države.
Do različnim mnenj je prihajalo tudi glede določila o prepovedi pranja denarja. Senat se je hitro strinjal s pravosodnim ministrom o ustreznih zakonih, vendar pa so jim nasprotovali republikanci iz predstavniškega doma, ki so popustili pod pritiskom bančnega lobija. Ameriške banke se že dolga leta uspešno borijo proti ostrejši zakonodaji glede pranja denarja, vendar so jim teroristični napadi spodnesli preprogo. Finančno ministrstvo bo lahko po novem zahtevalo od bank, da ugotovi in razkrije lastnike bogatih računov iz tujine, ameriške banke pa več ne bodo smele poslovati z določenimi tujimi "off shore" bankami, ki niso podvržene regulacijam. Finančno ministrstvo bo lahko uvedlo sankcije proti tujim državam, ki ameriškim preiskovalcem ne bodo hoteli dati podatkov o lastnikih bančnih računov v ZDA.
