Sadamu Huseinu skupaj s sedmimi soobtoženimi sodijo zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 143 šiitov v Dudžailu, ki so jih ubili po poskusu atentata na Huseina leta 1982. Sojenje se je začelo 19. oktobra lani, tožilstvo pa je za Sadama Huseina zahtevalo smrtno kazen.
Sicer je nekdanji iraški predsednik v nedeljo pisal predsedujočemu sodnemu senatu v Bagdadu in ga pozval, naj obsodbe ne izrečejo 5. novembra, dva dni pred kongresnimi volitvami v ZDA.
Po njegovi oceni bi namreč izrek sodbe okrepil položaj republikancev na volitvah, saj bi "propagandna mašinerija skušala dokazati, da je s tem Bush dosegel svoj strateški cilj v Iraku". Glavni tožilec sodišča je sicer napovedal, da bi izrek sodbe lahko preložili za dva tedna, saj morajo še dokončati potrebne postopke.
'Nesrečna' objava dokumentov
Meseca marca je ameriška vlada na spletu objavila dokumente iz obdobja Sadama Huseina, ki vsebujejo navodila za izdelavo atomske bombe in strupenih živčnih plinov, po objavi v medijih pa stran umaknila. Zdaj trdi, da dokumenti dokazujejo jedrske ambicije nekdanjega iraškega predsednika.
Ameriško obrambno ministrstvo naj bi z objavo na speltu računalo na pomoč javnosti, ker samo ni imelo časa za prevod in podrobno preučitev dokumentov. Iz urada nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Johna Negroponteja pa so sporočili, da spletna stran ne bo dostopna, dokler ne bodo določeni novi kriteriji za izbiro vsebin, ki bodo dostopne na spletni strani.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Fratto je dogodek označil za "nesrečen". Obveščevalci tudi preiskujejo, komu bi lahko dokumenti prišli prav, je dejal. "Gre za resen opomin o jedrskih ambicijah Sadama Huseina. Zagotovo je imel znanje, imel je znanstvenike, ki so imeli znanje, in menim, da je na to treba gledati v tej luči," je poudaril tiskovni predstavnik.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.