S prireditvijo ob spomeniku v Jasenovcu je bila obeležena 64. obletnica osvoboditve taboriščnikov iz koncentracijskega taborišča Jasenovac, ki so sicer svojo svobodo dobili 22. aprila 1945. Prisotni so se poklonili žrtvam in se spomnili tudi vseh, ki so na srečo iz taborišča prišli živi.
Da do razprtij o polpretekli zgodovini ne prihaja le v Sloveniji, je nakazal tudi hrvaški predsednik Stijepan Mesić v svojem govoru. Dejal je namreč, da poskusi spreminjanja zgodovine ne bodo uspeli. "Napadajo nas na skrajno podel in primitiven način,“ je dejal in dodal, da kot običajen državljan na te napade ne bi odgovarjal, ampak kot predsednik to mora storiti. "Jaz sem namreč, če je slučajno kdo pozabil, predsednik države, ki ima v ustavi zapisan antifašizem. Tega ne pozabljam,“ je dejal. Ponovil je, da ne bo dovolil napadov na antifašizem in antifašiste. "Oni so se borili za svobodo. Za nič drugega kot svobodo.“
Dejal je, da je bil ustaški režim v svojem bistvu zločinski; zločinski v ideji in uresničitvi te ideje. Za režim, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, je dejal, da čeprav je bil krut in avtoritaren, ni bil zločinski. Za Josipa Broza Tita je dejal, da on ni bil zločinec, čeprav obstaja veliko resnih stvari, ki se mu lahko pripišejo in ga bremenijo.
Žrtve ustaškega režima
Taborišče Jasenovac je delovalo na območju takratne ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH) od leta 1941 do 1945. Znano je bilo predvsem po svoji krutosti, obstajajo tudi pričevanja, da so bili celo Nemci presenečeni nad krutimi postopki vodstva taborišča.
Kot je razvidno iz dokumentov, ki jih hrani spominski muzej Jasenovac, je bilo taborišče mesto prisilnega dela in likvidacij predvsem srbskih pravoslavnih prebivalcev, ki jih je NDH želela, v cilju ustvarjanja etnično čistega področja, popolnoma izkoreniniti z njihovega teritorija. Hkrati so se med tarčami "čiste države“ znašli tudi Židi in Romi, pa tudi veliko Hrvatov, ki so bili antifašisti in komunisti.
Podatki o številu žrtev se sicer razlikujejo, a spominski muzej Jasenovac navaja številko 75.159. Od tega je bilo 42.104 Srbov. Med žrtvami so bili tudi Slovenci, umrlo jih je 235. V taborišču je umrlo tudi več kot 19 tisoč otrok, največ so bili pripadniki srbske narodnosti.
KOMENTARJI (293)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.