Tri stranke - Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH), Stranka za BiH (SBiH) in Nova hrvaška pobuda (NHI) - so sporazum podpisale brez zadržkov. Štiri glavne srbske stranke so sporazum sicer podpisale, a imele zadržke glede pristojnosti zgornjih domov, katerih ustanovitev je predvidena v sporazumu. Glavna stranka bosanskih Hrvatov Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH) je podpis zavrnila, muslimanska Stranka demokratične akcije (SDA) pa je pogajanja zapustila.
Sporazum določa, da naj bi bili v domu narodov parlamenta Republike BiH in v svetu narodov parlamenta Republike srbske zastopani predstavniki vseh treh entitet. Sporazum predvideva tudi proporcionalno zastopanost vse treh narodov v organih oblasti, vključno z zakonodajno, sodno in izvršno oblastjo. V vladi Republike srbske naj bi bilo torej rezervirano določeno število mest za muslimanske in hrvaške ministre, Srbi pa naj bi imeli zagotovljeno sodelovanje v vladi Federacije BiH. Sporazum poleg omenjenega rešuje tudi vprašanja kulture, jezika in izobraževanja.
Pogajanja o sporazumu
Pogajanja so potekala pod vodstvom visokega predstavnika ZN v BiH Wolfganga Petritscha, ki je pozdravil "pogum podpisnikov" ter izrazil nezadovoljstvo in razočaranje zaradi zadržkov k sporazumu s strani predstavnikov strank iz Republike srbske.
Zadržki srbskih strank in nasprotovanje nacionalistov predstavljajo resno oviro sporazumu, njegovo uresničevanje pa je odvisno tudi od težavnega procesa spreminjanja ustave. Da bi sporazum stopil v veljavo, ga morata z dvotretjinsko večino potrditi parlamenta Republike srbske in Federacije BiH. Parlamenta bi morala ustavne spremembe potrditi pred parlamentarnimi volitvami, predvidenimi za 5. oktober, ki naj bi bile prve volitve v državi, ki bi po podpisu daytonskega sporazuma leta 1995 potekale brez nadzora mednarodne skupnosti
