Ustoličenje je bilo vrhunec tridnevnih slovesnosti. Udeležili so se ga visoki tuji državniki in predstavniki evropskih plemiških družin, med katerimi pa ni bilo monarhov, ampak le nekaj prestolonaslednikov. V Monaku se je sicer zbralo kar 800 povabljencev, ulice pa so napolnili domačini in turisti, ki so želeli prisostvovati zgodovinskemu dogodku - prvemu kronanje v miniaturni kneževine po pol stoletja.
Čustvena slovesnost v monaški katedrali
Novega monaškega kneza, Alberta II., ki je na prestolu nasledil aprila umrlega očeta, so v monaški katedrali krstili in ga s tem pripravili na novo vlogo.
Slovesnost je bila nabita s čustvi, Albertova mlajša sestra, princesa Stephanie pa kar ni mogla skriti solz ganjenosti. Mogočno stavbo, kjer je potekala slovesna maša, so okrasili s 6500 vrtnicami v barvah monaške zastave.
V kneževino na Azurni obali prihajajo čestitke z vsega sveta. Poslal jih je tudi papež Benedikt XVI., ki je novemu knezu zaželel dolgo in plodno vladanje.
Za povabljence so v monaški palači pripravili pogostitev, knez Albert II. pa bo nato z balkona pozdravil svoje podanike. Med njimi je vedno bolj priljubljen, to pa se je pokazalo tudi po njegovem prihodu iz katedrale, ko ga je z vzkliki pozdravila nepregledna množica ljudi.
Na prestolu od 13. stoletja
47-letni Albert II. je trideseti suveren dinastije Grimaldi, ki Monaku vlada že od 13. stoletja. 47-letni monarh se je ob prevzetju dolžnosti zavzel za krepitev položaja Monaka na mednarodnih finančnih trgih, menil pa je, da ne bi smeli pozabiti na etična načela. Albert II. je, kot je zatrdil, trdno odločen prispevati k preoblikovanju Monaka v enega od svetovnih središč na finančnem področju.
Novi monaški knez ima težko nalogo, saj je položaj prevzel od med Monačani zelo priljubljenega Rainierja, ki je umrl aprila po 55 letih vladanja. Med prebivalci kneževine Albert velja za preprostega in sproščenega človeka, ki zna prisluhniti ljudem.
