Ustvarili prvi sintetični organizem

Znanstvenikom je uspelo ustvariti prvo sintetično obliko življenja. Ameriški pionir na tem področju Craig Venter je skupaj s svojo ekipo zadnjih deset let delal na projektu, vrednem okrog 40 milijonov dolarjev. Nekateri zdaj pravijo, da gre za 'ključen trenutek v biologiji'. Vsi sicer niso navdušeni, saj pravijo, da se Venter igra boga.

V vsakem primeru gre za velik dosežek. Venter je sintetiziral genom bakterijske celice, ki pri kozah povzroča mastitis. Naredil je DNK z željenimi lastnosmi in jo vgradil v celico, kjer je sintetična DNK začela izvajati svojo celično funkcijo. Ugotovil je torej, da sintetična DNK, vgrajena v celico, deluje ravno tako dobro kot DNK.

Venter, ki mu je projekt uspel s pomočjo Daniela G. Gibsona in Hamiltona O. Smitha, je zaneseno dejal, da s tem vstopamo v novo obdobje, v katerem lahko ustvarjamo novo življenje tako, da bo koristilo človeštvu. Kot primer je navedel bakterije, ki bi proizvajale biogorivo, predelovale ogljikov dioksid iz ozračja in celo ustvarjale cepiva. “To je zdaj živ organizem, del inventarja našega planeta,” je dejal Venter.

Skupina znanstvenikov namerava v naslednjem koraku ugotoviti minimalno število genov, s katerim lahko življenje še obstaja. Na podlagi tega bi lahko ustvarili nove mikroorganizme, ki bi jim dodali gene za proizvodnjo uporabnih kemikalij, razgradnjo toplogrednih plinov in podobno.

Seveda so se takoj oglasili kritiki, ki med drugim opozarjajo, da bi umetno ustvarjeni organizmi lahko ušli iz nadzora, pobegnili v divjino in povzročili okoljsko katastrofo ali da bi jih lahko celo uporabili kot biološko orožje. Ventorja so mnogi obtožili, da se igra boga.

“Venter škripaje odpira ena od najbolj temeljnih vrat v človeški zgodovini in kuka v njeno usodo,” je dejal profesor praktične etike z oxfordske univerze Julian Savulescu. “Ne gre zgolj za sintetiziranje ali spreminjanje genskega materiala. Pomika se proti vlogi boga, saj ustvarja življenje, ki sicer nikoli ne bi obstajalo.”

Venter je postal kontroverzna figura v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je s svojo nekdanjo družbo Celera Genomics kljuboval javno financiranemu projektu Human Genome Projekt v tekmi določanja zaporedja človeškega genoma. Prijavil je patente za že več kot 300 genov, s čimer je sprožil strahove, da bi družba lahko zahtevala pravice intelektualne lastnine za gradnike življenja.