Gre za enega izmed konkretnih elementov vse tesnejšega sodelovanja članic povezave na področju pravosodja in notranjih zadev, ki spričo sodobnih varnostnih groženj vse bolj pridobiva na pomenu. Sicer bi morale omenjeni skupni zaporni nalog - ta naj bi med drugim olajšal postopke izročanja osumljencev med članicami EU ter zasledovanje osumljencev za kazniva dejanja prek nacionalnih meja - z začetkom leta 2004 uvesti vse članice unije, a je ustrezno evropsko zakonodajo v notranji pravni red v zastavljenem roku prenesla le omenjena četverica.
Sicer so se pravosodni ministri t.i skupine G5, v kateri so Nemčija, Španija, Francija, Portugalska in Velika Britanija, na srečanju konec novembra v španskem Toledu zavzeli za čimprejšnji začetek uporabe skupnega zapornega naloga. Francija in Nemčija sprejem pravne podlage za uveljavitev naloga načrtujeta v prvih treh mesecih prihodnjega leta, v Italiji, ki je v drugi polovici leta 2003 predsedovala EU, pa se je zataknilo v parlamentarnem odboru za ustavna vprašanja, ki trdi, da predlog vsaj v šestih točkah krši italijansko ustavo.
Težave pri izpolnjevanju časovnega roka za uveljavitev evropskega zapornega naloga gre pričakovati tudi na strani desetih pristopnic - med njimi je tudi Slovenija - ki naj bi se povezavi pridružile 1. maja 2004 ter v kandidatkah. Posebej naj bi to veljalo za Češko, Estonijo, Poljsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, saj morajo, če želijo omogočiti izročanje osumljencev, ustrezno spremeniti svoje ustave. Sicer naj bi deseterica novink omenjeno zakonodajo prevzela do dneva vstopa v unijo, torej do 1. maja prihodnje leto.
Kot omenjeno, velja skupni zaporni nalog za pomemben element v boju proti mednarodnemu terorizmu na evropski ravni, saj bo tožilcem omogočil aretacijo osumljencev, ki bi delovali v ostalih članicah EU, ne da bi pri tem morali izvesti postopek izročanja. Trenutni postopki izročanja so namreč zelo dolgotrajni in zapleteni, z novim zapornim nalogom pa naj bi jih skrajšali na leto dni - dokončna odločitev o izročitvi osumljenca s strani pravosodnih organov države, kjer je bil ta prijet, državi, ki je izdala tiralico za njim, naj bi bila sprejeta najkasneje v 60 dneh od aretacije oziroma v izjemnih okoliščinah v 90 dneh. Sicer omenjeni nalog zajema 32 vrst resnih prestopkov (terorizem, trgovina z mamili, ipd.), za katere so predvidene najmanj triletne zaporne kazni.
