Četrtkovih volitev se je sicer po podatkih alžirskega notranjega ministrstva udeležilo le 50 odstotkov od 18 milijonov volilnih upravičencev, kar je najnižja volilna udeležba v Alžiriji odkar je država leta 1962 razglasila neodvisnost. Na volitve v Alžiriji so se medtem že odzvale ZDA, ki so po navedbah tiskovnega predstavnika Washingtona podprle "demokratičen razvoj dogodkov v Alžiriji".
Prebivalstvo berberske pokrajine Kabilija je iz protesta proti obstoječi vladi volitve v veliki meri bojkotiralo - glasovalo je namreč manj kot 3 odstotke volilnih upravičencev, na dan volitev pa je prišlo tudi do številnih spopadov med demonstranti in policijo. Kot je v četrtek sporočil alžirski notranji minister Yazid Zerhuni, je bil v spopadih v kraju Tizi Ouzou, okoli 110 kilometrov vzhodno od prestolnice Alžir, eden od demonstrantov v četrtek tudi ubit, v kraju Bejaja pa so bili trije ranjeni. Minister je pojasnil, da so protestniki, ki so protestirali pred volišči, uporabili tudi molotovke in hladno orožje, oblasti pa so poskušali preprečiti napade, da bi "zaščitili državljane".
Berbersko protestniško gibanje je izbruhnilo pred enim letom, ko je policija ubila neko mladoletnico, sedaj pa ga poleg berberskih ljudstev podpirajo tudi množice nezadovoljnih državljanov, ki so siti vedno večje brezposelnosti, vladne korupcije in pomanjkanja stanovanj. Poleg upora berberskih ljudstev pa Alžirijo, ki je sicer bogata z nafto in zemeljskim plinom, od leta 1992 pretresa tudi brutalna islamska vstaja, ki je izbruhnila potem, ko so bile decembra 1991 po zmagi Islamske fronte rešitve (FIS) razveljavljene prve svobodne volitve v zgodovini neodvisne Alžirije. Nasilje v državi je doslej terjalo že več kot 100.000 mrtvih, po nekaterih ocenah celo 150.000.