Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da je bilo po informacijah iraških policistov ubitih vsaj deset oseb, po informacijah ameriške televizije CNN, ki se s svojo kamero nahaja na kraju dogodka, pa je mrtvih najmanj 27 ljudi, več kot 40 pa ranjenih. Med njimi so tudi ameriški civilisti, so še sporočili novinarji CNN-a.
Trupla in morebitne preživele še izkopavajo izpod ruševin hotela Mount Lebanon Hotel, več ljudi pa je tudi pod ruševinami hiš v bližini. V hotelu, gre za manjšo stavbo - ki ni bila opremljena s tako okrepljenimi varnostnimi ukrepi, kot je običajno za večje bagdadske hotele, kjer bivajo zahodni gostje - naj bi bili gostje iz ZDA, Velike Britanije in Egipta, pa tudi od drugod, predvsem iz Egipta in drugih arabskih držav. "Ko sem slišal eksplozijo, sem takoj stekel na ulico. Mnogo, mnogo mrtvih ljudi leži na cesti, tudi otroci," je povedal 30-letni Raad Abdul Karim. Po njegovih izjavah v soseski živijo predvsem šiiti, suniti in Kurdi.
Hotel, bližnje stavbe, avtomobile in drevesa so zajeli plameni, prizorišče eksplozije se je zavilo v dim, reševalci pa niso preveč optimistični glede števila in zdravstvenega stanja ljudi, ki so še pod ruševinami. Pred hotelom zija približno sedem metrov široka in dobre tri metre globoka luknja, ki jo je izdolblo še neidentificirano eksplozivno telo. Po informacijah namestnika iraškega notranjega ministra Ahmeda Kadima naj bi šlo za raketni napad, poročnik ameriške vojske Peter Jones pa meni, da je eksplodiral avtomobil bomba, kar je ameriška vojska tudi uradno potrdila. "Bomba je morala vsebovati ogromno plastičnega eksploziva, pomešanega z izstrelki, ki so povzročili še več ran kot sicer, " je povedal ameriški poveljnik Ralph Baker. "Napad se prilega siceršnjemu profilu terorističnih organizacij, s katerimi smo se borili lani – ali Ansar al Islam ali pa Al Zarqawijevi ljudje," je povedal Baker. Abu Musab al-Zarqawi naj bi bil sodelavec Al Kaide, obtožen, da je skušal v Iraku sprožiti civilno vojno. Ansar al Islam pa je muslimanska vojaška skupina, ki naj bi bila povezana z bin Ladnovo Al Kaido.
Prizorišče eksplozije je v bližini hotela Sheraton in Palestine, kjer prebiva precejšnje število tujcev, predvsem članov tujih korporacij in medijskih organizacij. Ulice so zasedla policijska in reševalna vozila, ljudje pa so panično iskali svoje prijatelje in sorodnike, ki so se nahajali v bližini v času eksplozije.
Irak povabil ZN nazaj v državo
Svet prehodne iraške vlade je generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana zaprosil, naj se pripadniki ZN vrnejo v Irak in naj sodelujejo pri oblikovanju nove iraške vlade, ki bo predvidoma 30. junija prevzela oblast iz rok Američanov.
Predsedujoči svetu, šiit Mohamed Bahr al Ulum, je Annanu poslal pismo, v katerem ga je zaprosil tudi za tehnično pomoč pri pripravi splošnih volitev v Iraku, ki naj bi jih izvedli še pred januarjem 2005. ZDA pozdravljajo povabilo, saj si v Iraku želijo večje vloge ZN, je medtem povedal tiskovni predstavnik koalicijskih sil v Iraku Dan Senor.
Al Ulumov namestnik Sami al Askari je sicer pred tem izjavil, da al-Ulum in njegovi privrženci v svetu niso zadovoljni s poročilom, ki so ga nedavno objavili ZN in v katerem so zapisali, da v Iraku pred 30. junijem volitev ni mogoče izvesti. Al Askari je tudi dejal, da več članov sveta meni, da vrnitev posebnega odposlanca ZN za Irak Lahdarja Brahimija ne bi bila koristna in da ga duhovni vodja iraških šiitov Al Sistani v primeru vrnitve ne bo pripravljen sprejeti. Kot je še zatrdil, ni sporen Brahimi sam, ampak njegovo poročilo, ki po mnenju mnogih šiitov prikazuje enostransko sliko resnic in dejstev in ustvarja podobo sektaškega problema v Iraku.
Ameriški vojak noče nazaj v Irak
Ameriški vojak Camilo Mejia iz Miamija na Floridi je dejal, da se ne bo vrnil v Irak, ker noče umreti za nafto in bo raje šel tudi v zapor. Mejia je bil v Iraku pet mesecev do oktobra lani, nato pa je odšel domov na dopust, s katerega se ni več vrnil. V torek se je prišel predat svoji enoti na Floridi, kamor so ga poslali iz vojašnice v Massachusettsu, kjer se je skušal predati že v ponedeljek. Tudi v Miamiju ni imel več sreče, saj so ga od tam napotili v njegovo enoto v Fortu Stewart v zvezni državi Georgia. Mejia je dejal, da bo skušal uveljaviti ugovor vesti in da ni strahopetec, vendar noče več sodelovati v vojni, v katero ne verjame.
Pripadniki enote nacionalne garde na Floridi, kjer se je skušal predati, naj bi z 28-letnim podčastnikom ravnali spoštljivo. Spremljal ga je vojak Oliver Perez, ki je z njim služil v Iraku in je zagotovil, da je Mejia pogumen vojak, s katerim sta prestala marsikaj. Mejia je dejal, da ga je posebej razburil dogodek v Iraku, ko je njegova enota padla v zasedo, v medsebojnem obstreljevanju pa so umirali tudi civilisti. Poleg tega je kritiziral svoje nadrejene, ki menda zlorabljajo pooblastila in se požvižgajo na dobrobit vojakov in civilistov.
Mejia za zdaj še ni bil ničesar obtožen, če bo, pa mu grozi tudi do pet let zapora. Še hujše pa je to, da ni ameriški državljan, ampak državljan Nikaragve, ki v ZDA živi z zeleno karto oziroma dovoljenjem za delo in bivanje, kar pomeni, da ga lahko sedaj morda tudi izženejo iz države.