Iraški sunitski ministri so zahtevali razpustitev milic, oprostitev zapornikov, ki niso bili obtoženih specifičnih zločinov, in vključitvi vseh koalicijskih partnerjev v odločitve glede varnosti v Iraku, ki pa so bile s strani Nuri al Malikija bile vse zavrnjene. "Nočemo sodelovati v vladi, ki trdi, da je vlada narodne enotnosti, v resnici pa je prej sektaška kot iraška," je povedal predstavnik bloka Adnan al Dulaimi.

"Fronta oznanja umik iz vlade Nurija al Malikija. Namestnik premiera in ministri bodo danes podali odstopne izjave," je na novinarski konferenci v Bagdadu povedal poslanec Rafea Isavi. Kot je še dodal, bodo iraški podpredsednik Tarik al Hašemi in 44 poslancev fronte nadaljevali svoje delo.

Adnan al Dulaimi, vodja sunitskega bloka in oster kritik al Malikijeve vlade, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril, da umik iz vlade ne pomeni umik iz celotnega političnega procesa. "Nadaljevali bomo udeležbo v parlamentu in stopili bomo v stik z ostalimi parlamentarnimi bloki, da dosežemo naše cilje," je poudaril vodja bloka, ki ima v 275-članskem parlamentu 44 sedežev.

Pred državljansko vojno?

Iraško glavno mesto Bagdad je danes prizadelo več bombnih eksplozij, pri čemer je bilo ubitih najmanj 69 ljudi. V največji eksploziji tovornjaka bombe s 26.500 litri goriva je bilo na postaji v zahodnem delu Bagdada ubitih najmanj 50 ljudi, ranjenih pa še najmanj 60 ljudi.

Nekaj ur pred tem je v nakupovalnem okrožju Bagdada eksplodiral avtomobil bomba. Ubitih je bilo najmanj 16 ljudi, ranjenih pa še 14 ljudi, je sporočil tiskovni predstavnik iraške vojske za varnostne operacije v Bagdadu general Kasim Ata.

V eksploziji v bližini tržnice z elektronskimi napravami pa je bilo ubitih deset ljudi, še 25 ljudi pa je bilo ranjenih. Iraške sile so območje zaprle, da so lahko ranjene in mrtve prepeljali v mestne bolnišnice. Zaenkrat se še ne ve, kdo bi bil lahko odgovoren za eksplozijo. Območje sicer velja za trdnjavo podpornikov šiitskega voditelja Abdela Aziza al Hakima, zato so že prejšnje podobne napade pripisali sunitskim skrajnežem.

Tretji avtomobil bomba je eksplodiral v bagdadskem okrožju Dura, enem izmed najbolj razvpitih bagdadskih okrožij, pri čemer so bili ubiti trije ljudje, ranjenih pa je bilo še pet drugih, so sporočile varnostne oblasti. Bomba nastavljena ob cesti je poškodovala tudi oklepno vozilo ameriške vojske, ki je patruljiralo v soseski Al Amin na jugovzhodu Bagdada. Vojska podatkov o morebitnih ranjenih ali ubitih zaenkrat nima, je pa ameriška vojska sporočila, da so v eksploziji bombe na vzhodu Bagdada umrli trije ameriški vojaki.

Vodja kurdske regije na severu Iraka Masud Barzani pa je v torek opozoril pred "pravo državljansko vojno", če vlada v Bagdadu ne bo uveljavila ustavnega določila o prihodnosti z nafto bogatega Kirkuka. Nadzor nad slednjim si lastijo tako Kurdi, ki zahtevajo priključitev Kirkuka avtonomni kurdski regiji, Arabci in etnično turkmensko prebivalstvo.

Iraška ustava sicer poziva k sklicu referenduma o prihodnjem statusu Kirkuka do konca leta. Ustava poleg tega predvideva povratek Kurdov, ki so bili pregnani v času nekdanjega predsednika Sadama Husena, vrnili pa naj bi se še pred referendumom. "Kurdi se ne bomo nikoli odrekli ali barantali za Kirkuk, lahko pa si ga pridobimo nazaj s pomočjo ustavnih in pravnih ukrepov. Če do tega ne bo prišlo, bomo imeli pravico, da se zatečemo k drugim sredstvom," je poudaril Barzani.