Na prvih parlamentarnih volitvah v tej zalivski državi po letu 1973 - prvi krog je potekal 24., drugi pa 31. oktobra - so sicer neodvisni kandidati zasedli 18 sedežev v parlamentu, liberalci pa tri. Na volitvah so sicer prvič lahko kandidirale in glasovale tudi ženske, vendar pa se nobeni ni uspelo prebiti v parlament.
Od 40 poslancev, izvoljenih v parlament, je 28 sunitov in 12 šiitov, medtem ko je večinsko prebivalstvo v Bahrajnu šiitsko. Svoje poslance bodo med drugim imeli sunitski Islamski nacionalni forum, šiitsko Združenje islamske lige in sunitsko Združenje nacionalne listine. Volitve so bojkotirale štiri politične stranke, med njimi tudi vplivno šiitsko Združenje islamske nacionalne poslušnosti. Volilna udeležba je bila 53,2-odstotna.
Če bi sicer kaki ženski kandidatki le uspelo priti v parlament, pa bi bila to prva izvoljena poslanka v neki zalivski monarhiji. Ženske so v Bahrajnu neuspešno nastopile že na majskih občinskih volitvah, saj nobena od 31 kandidatk ni zasedla mesta v občinskem svetu.
V Bahrajnu živi 650.000 ljudi, med njimi 378.000 Bahrajncev. Avtohtono prebivalstvo po neuradnih podatkih sestavlja 40 odstotkov sunitov in 60 odstotkov šiitov. Državo so med letoma 1994 in 1999 pretresli protivladni nemiri, v katerih je umrlo najmanj 38 ljudi, sprožila pa jih je šiitska opozicija, ki je zahtevala ponovno vzpostavitev odstavljenega parlamenta.
