Posebej uspešni naj bi bili flamski krščanski socialisti (SPA) Steva Stevaerta, ki so v praktično vseh volilnih okrožjih v nizozemsko govoreči Flandriji pobrali večino, podobno bo po prvih izidih tudi v frankofoni Valoniji, kjer najbolje kaže socialistom (SP) pod vodstvom Elia di Rupa. Politični opazovalci že napovedujejo, da utegne Belgija dobiti prvega socialističnega premiera v zgodovini.
Kot so napovedovale javnomnenjske raziskave, se je dobro odrezal tudi skrajnodesničarski Flamski blok, ki naj bi še posebej v Flandriji zasedali drugo mesto s skoraj 18 odstotki glasov. Stranka, ki gradi na strahu pred tujci ter se zavzema za neodvisnost Flandrije, naj bi bila ponekod, npr. v Antwerpnu, celo najuspešnejša. Med največjimi poraženci na volitvah pa veljajo zeleni, tako v flamskem kot tudi v valonskem delu. Stranka Agalev iz Flandrije morda niti ne bo prestopila 5-odstotnega praga za nacionalni parlament, le nekaj bolje pa kaži njeni valonski polovici Ecolo. Obe sta bili sicer doslej z liberalci in socialisti v šeststrankarski koaliciji pod vodstvom Guya Verhofstadta.
Njegova liberalna stranka bo, kot kaže, v Flandriji šele na drugem oziroma tretjem mestu, nekoliko boljše pa kaže valonskim liberalcem (MR) pod vodstvom dosedanjega zunanjega ministra Louisa Michela, ki bodo najverjetneje drugi. Liberalci bodo, tako opazovalci, lahko ostali v vladi, kjer pa ne bodo igrali prve violine - to bodo prevzeli socialisti. Vendar pa, še napovedujejo, se Belgiji obeta učinkovita socialistično-liberalna koalicija. To naj bi potrjevali razmeroma slabi dosežki krščanskih demokratov, ki so bili sicer od leta 1958 do 1999 vodilna belgijska stranka.
Natančnejši volilni rezultati bodo sicer znani šele pozno nocoj, kdo bo dobil mandat za sestavo nove vlado, pa bo morda znano šele v prihodnjih dneh. Zaradi zapletenega volilnega sistema v Belgiji, ki je razdeljena na flamski in valonski del, bo podeljevanje mandata težavno, še zahtevnejše pa sestavljanje koalicije.
