Po preštetih 90 odstotkih glasov kaže, da je Lula – novega predsednika države Luiza Inacio Lula da Silvo tako kličejo v Braziliji – dobil 61,5 odstotkov podpore. Več deset tisoč ljudi se je podalo na ulice brazilskih mest, da bi proslavili zmago Lule. Privrženci Delavske stranke so se med drugim tudi na sloviti plaži Copacabana v Riu de Janeiru, kjer so na velikih ekranih spremljali preštevanje volilnih glasov. O morebitnih incidentih ne poročajo.
Čeprav zmagovalca uradno še niso razglasili, je Lulov tekmec, socialdemokrat Jose Serra, ki ga je podpiral tudi dosedanji predsednik Fernando Henrique Cardoso, že v nedeljo zvečer priznal poraz in Luli zaželel veliko sreče. "Volilne skrinjice so odločile," je dejal Serra. Cardoso, ki po dveh predsedniških mandatih ni smel več kandidirati, pa je kljub porazu svojega kandidata volitve opisal kot "triumf in zgodovinski mejnik za brazilsko demokracijo".
Da Silvi je čestital tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer in dejal, da si ameriški predsednik Bush želi, da bodo v prihodnosti z Brazilijo produktivno sodelovali.
V predvolilnem boju teh v mnogih pogledih prelomnih volitev predsednika države je največjo vlogo igralo sklicevanje na t.i. nacionalne interese in obljubljanje rešitve težkih socialnih razmer, v katerih se nahaja Brazilija.
V predvolilni kampanji je Lula obljubljal, da bo rešil krizo in predvsem oblikoval socialno partnerstvo, ter zagotavljal, da bo spoštoval obveznosti do IMF in drugih mednarodnih finančnih ustanov. Mednarodni skupnosti je tudi obljubil, da bo Brazilija prispevala odločilen delež k miru v svetu. Lula naj bi sicer danes nagovoril ljudstvo. Njegov nasprotnik Serra pa si je po mnenju brazilskih in mednarodnih analitikov z agresivno in ozko usmerjeno kampanjo naredil medvedjo uslugo.
Brazilija je peta država sveta po površini in številu prebivalstva, volilno pravico pa ima nekaj več kot 115 milijonov ljudi. Država se sooča s številnimi gospodarskimi težavami, ki jih je še okrepila huda gospodarska kriza v sosednji Argentini, njeni največji zunanjetrgovinski partnerici. Brazilski javni dolg nenehno narašča in je julija po podatkih brazilske centralne banke dosegel 60 odstotkov BDP. Brazilija ima sicer za kakih 260 milijard ameriških dolarjev javnega dolga. V državi se kopičijo tudi socialni problemi, saj pod pragom revščine živi kar četrtina prebivalstva, zlasti v velikih mestih.
Bo novi predsednik popeljal Brazilijo na svetlejšo pot?
57-letni Lula, sicer ustanovitelj brazilske Delavske stranke, se je med volilno kampanjo pomaknil proti politični sredini ter omilil protikapitalistično izrazje. Zaradi velikega negodovanja mednarodnih finančnih glede njegove izvolitve je Lula v zadnjem času omilil tudi kritiko teh institucij.
Lula se je doslej že trikrat udeležil boja za predsedniški stolček. Rojen je bil revnim proleterskim staršem na severovzhodu države, s 14. leti je že začel delati, kmalu potem pa je postal sindikalni in stavkovni voditelj. V sedemdesetih in osemdesetih je bil Lula simbol nasprotovanja vojaški diktaturi.
Z zmago si je njegova stranka zagotovila tudi možnost, da na kakih 2500 visokih državnih položajev in kakih 4000 srednjih državnih mest namesti svoje podpornike oziroma člane. Odprto pa je še vprašanje, kako bo radikalnejši del Delavske stranke sprejel pomik vodstva proti političnem središču.
Volitve so potekale brez incidentov, nov predsednik pa bo prevzel položaj v začetku januarja.
