Finančni ministri 12 držav evro območja (evroskupina), so na izrednem zasedanju v Bruslju pogajanja o reformi pakta o stabilnosti in rasti, temeljnega mehanizma za zagotavljanje trdnosti evroobmočja, končali brez dogovora.
Po navedbah nekaterih virov se je kot glavni problem v pogajanjih na evroskupini izkazalo vprašanje stroškov za ponovno združitev Nemčije, za katerega Berlin vztraja, da mora biti upoštevano med "relevantnimi dejavniki", ki so olajšava za previsok proračunski primanjkljaj. "Glavni problem so stroški nemške združitve," so poudarili omenjeni viri, ki niso izključili možnosti, da bo to edina tema, s katero se bo morda moral ukvarjati bližnji vrh EU. Luksemburško predsedstvo namreč nemške združitve ni omenilo v kompromisnem predlogu za dogovor.
V predelanem luksemburškem kompromisnem predlogu za dogovor o reformi pakta o stabilnosti in rasti, ki so ga pripravili po prvem zasedanju, pa so med dejavniki, ki so relevantni pri oceni proračunskega stanja države članice, posredno omenjeni tudi stroški nemške združitve. Sledeč predlogu naj bi se upoštevala združitev Evrope, če ima negativen vpliv na gospodarsko rast in proračunsko stanje države članice.
Na kakšen odziv je naletel takšen kompromisni predlog, sicer ni jasno. Medtem ko naj bi ga po navedbah nekaterih virov 12 držav članic evroobmočja, t. i. evroskupina, že sprejelo, drugi viri trdijo, da to ne drži. Tudi če je evroskupina že dosegla dogovor, pa to še ne pomeni, da je reforma sprejeta. Z njo se morajo strinjati ministri vseh 25 držav članic. Luksemburško predsedstvo EU namreč želi, da bi bila reforma dogovorjena pred vrhunskim zasedanjem 22. in 23. marca v Bruslju, tako da bi jo voditelji le formalno potrdili.
Luksemburško predsedstvo za izvajanje pokojninskih reform
Luksemburško predsedstvo pa je na drugi strani navedlo več "relevantnih dejavnikov", ki naj bi jih pri oceni upoštevala Evropska komisija. Med njimi so izdatki za "gojenje mednarodne solidarnosti" in "prizadevanja za dosego evropskih ciljev" ter izvajanje temeljitih pokojninskih reform. Prav tako naj bi komisija v razmislek vzela stroške za lizbonsko strategijo, raziskave in razvoj, javna vlaganja, pa tudi potencial za rast, stanje na področju javnega dolga in splošno kakovost javnih financ ter fiskalno konsolidacijo v dobrih časih.
Ob že omenjenih "relevantnih dejavnikih" predsedstvo tako med drugim navaja, da bi zgornjo dovoljeno mejo za primanjkljaj, ki znaša tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), države lahko sicer lahko prestopile le začasno in za minimalen delež. Pri tem pa predlaga, da se članicam omogoči, da za znižanje deficita pod dovoljeno mejo na voljo dobijo dve leti, z možnostjo še dodatnih dveh let v primeru nepričakovanih gospodarskih dogodkov z neugodnimi proračunskimi posledicami.
