Ker voditelji držav razširjene Evropske unije v prvem krogu pogajanj niso zabeležili napredka pri reševanju ključnih odprtih vprašanj, to pomeni glede sestave Evropske komisije in odločitve načina sprejemanja odločitev v Svet EU, se je predsedujoči EU, italijanski premier Silvio Berlusconi odločil nadaljevati z dvostranskimi pogovori, ki naj bi se zavlekli v noč. Vsi sodelujoči naj bi tako ponovno za mizo sedli v soboto popoldne.
Malo možnosti za uspeh?
Le redki so optimisti, ki verjamejo, da bo voditeljem držav uspelo doseči soglasje o evropski ustavni pogodbi, kar naj bi se zgodilo do sobote, najkasneje nedelje. Precej bolj verjetno je namreč, da se bodo pogajanja o ključnih odprtih vprašanjih zavlekla. In čeprav si tako sedanje kot prihodnje članice v Bruslju želijo dogovor, pa ni izključeno niti podaljšanje pogajanj v prihodnje leto, je dejal Berlusconi.
Kot je znano, v pogodbi predloženi definicije kvalificirane večine najbolj odločno zavračata Španija in Poljska. Predlog namreč predvideva, da je za sprejem določene odločitve v Svetu EU potrebna podpora najmanj polovice članic unije, ki predstavljajo najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Obe prestolnici vztrajata pri sistemu glasovanja, ki je bil dogovorjen leta 2000 v Nici in ki daje Poljski in Španiji nesorazmerno veliko glasov glede na njuno velikost.
Način odločanja je v okviru osnutka celotne ustavne pogodbe oblikovala konvencija o prihodnosti EU v skoraj poldrugem letu dela, pri tem pa si zagotovila predvsem konsenz največjih članic povezave, ki sodijo med največje zagovornice besedila in prav tako niso pripravljene na popuščanje, še posebej ne za vsako ceno.
Pred začetkom vrha so se v troje sestali nemški kancler Gerhard Schröder, britanski premier Tony Blair in francoski predsednik Jacques Chirac, da bi razčistili razhajanja glede ustavne pogodbe. Glavna točka spora je možnost preglasovanja pri sprejemanju odločitev v svetu ministrov.
Vrh EU potrdil samostojno enoto za vojaško načrtovanje
Državniki so v današnjem uvodu v vrhunsko zasedanje podprli načrte za oblikovanje samostojne unijine enote za vojaško načrtovanje. Kot so pojasnili diplomatski viri, naj bi ta enota s sedežem v Bruslju načrtovala in vodila samostojne unijine operacije, do katerih naj bi prišlo v primeru, če se zanje ne bi odločila zveza Nato oziroma jih ne bi prevzelo katero od nacionalnih poveljstev. EU pa bo imela tudi svojo stalno enoto za načrtovanje na vojaškem sedežu Severnoatlantskega zavezništva v belgijskem Monsu.
Dogovor temelji na sporazumu, ki so ga konec novembra dosegle tri velike članice EU, vse močne obrambne sile - Nemčija, Francija in Velika Britanija. Do njega je prišlo po mesecih trdih pogajanj, ki jih je sprožil aprilski mini obrambni vrh dveh prvoomenjenih držav ter Belgije in Luksemburga. Sprva so načrtom močno nasprotovale ZDA in zveza Nato, ki pa so po njihovi omilitvi in pogajanjih svoje pomisleke opustile.
Sprejeli pa so tudi prvo unijino varnostno strategijo, ki jo je pod naslovom Varna Evropa za boljši svet pripravil visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. EU kot ključne grožnje svoji varnosti v njej opredeljuje terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalne konflikte, propad držav in organizirani kriminal, njihovo kombinacijo pa izpostavlja kot eno najbolj radikalnih in usodnih možnosti.
Hitri in manj hitri seznam nedotaknjena
Voditelji so podprli pobudo za zagon gospodarske rasti, v tem okviru pa tudi širši seznam prednostnih prometnih prioritet do leta 2020 ter skrčeno "hitro listo" teh prioritet, na katere se bo EU osredotočila do leta 2010.
Ne v širši ne v hitri seznam promentih prioritet voditelji niso posegali, kar pomeni, da sta na prvega uvrščena oba slovenska projekta, tako modernizacija železnice Ljubljana-Budimpešta kot drugi tir proge od Divače do Kopra, na drugega pa uradno le prvi projekt. Skozi "zadnja vrata" - to je projekt morskih avtocest - je na "hitro listo" prišel sicer tudi drugi projekt.
Kot je poudaril slovenski premier Anton Rop je Slovenija zadovoljna s predlogom Evropske komisije, da je na hitri seznam uvrščen projekt morskih avtocest, še posebej jadransko-jonska povezava. Proga Koper-Divača je del tega projekta, hkrati pa je tudi del petega koridorja oziroma povezave, ki teče od Lyona prek Torina in Benetk, čez Ljubljano in Budimpešto do ukrajinske meje, je dejal Rop.
