V Čilu med izgredi požgali tekstilno tovarno, število žrtev narašča

Število mrtvih se je po besedah guvernerke Santiaga de Chile Karle Rubilar povzpelo na 11, poroča BBC. Pet jih je umrlo v požaru v tovarni oblačil v bližini Santiaga, ki so jo požgali plenilci. 

V prestolnici so medtem divjali spopadi med protestniki na eni ter policijo in vojsko na drugi strani. Varnostne sile so proti protestnikom uporabile tudi vodne topove in solzivec.

Čilska prestolnica je praktično paralizirana; javni prevoz je blokiran, mnoge trgovine so uničene. Odpovedanih je bilo tudi več letov, na mednarodnem letališču pa je obtičalo več tisoč ljudi. Zaradi policijske ure niti niso mogli kam drugam.

Na dogajanje v Čilu se je v Ženevi odzvala visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet, sicer bivša predsednica Čila, in izpostavila, da je globoko pretresena zaradi nasilja, ki pretresa državo. Pozvala je tudi k takojšnjemu dialogu za umiritev razmer. Protestnike je pozvala, naj to počnejo na miren način in se zavzela za preiskavo nasilja, vključno s tistim, ki naj bi ga domnevno zakrivile čilske varnostne sile.

Protesti izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic

Protesti so pred tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza. V petek so se nato sprevrgli v izgrede in spopade protestnikov s policijo, pa tudi plenjenje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov, avtomobilov in druge zasebne lastnine.

Predsednik Sebastian Pinera je v petek zvečer razglasil izredne razmere. V sedemmilijonski prestolnici so uvedli policijsko uro, na ulice pa je na pomoč policiji prišla tudi vojska – prvič po padcu diktature Augusta Pinocheta in od vrnitve demokracije v državo leta 1990.

Vlada je sporočila, da so po vsej državi našteli 103 resne incidente. Prijeli so 1462 ljudi, od tega 614 v Santiagu de Chile, 848 pa drugod po državi.

Po navedbah direktorja metroja v prestolnici Louisa de Granga je bilo na sistemu podzemne železnice, enem največjih in najsodobnejših v Južni Ameriki, ki ga vsak dan uporablja okoli tri milijone ljudi, povzročene za 300 milijonov dolarjev škode.

V Čilu vlada velika družbena neenakost

Čile ima z 20.000 dolarji enega najvišjih BDP na prebivalca v Latinski Ameriki, letos bo gospodarska rast predvidoma 2,5 odstotka, inflacija pa dva odstotka.

Državljani so kljub temu nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost.