Argentinski senat je pokopal upe aktivistov, ki so se zavzemali za splav v sicer pretežno katoliški državi. Glasovanja sta se dve osebi vzdržali, 31 pa jih je glasovalo za – razdeljenost je bila vidna tudi v senatu.
Predlog zakona, ki je že od samega začetka sprožal burne debate, bi omogočil ženskam, da prekinejo nosečnost v prvih 14 tednih. Trenutni zakon omogoča splav le v primeru posilstva ali ko je ogroženo materino zdravje. Zakon so sprva sprejeli v spodnji hiši argentinskega kongresa, potem pa bi ga morali potrditi še v veliko bolj konzervativnem senatu. Upanje za podpornike pravice do splava je bilo delno izgubljeno že, ko je neka senatorka iz opozicije umaknila svojo podporo zakonu.
Kljub porazu aktivisti ne obupujejo. "Tisti, ki se borimo za človekove pravice, vemo, da je to boj na dolgi rok. V Argentini obstaja zagon, ki ga pred tem ni bilo," je za CNN povedala Tamara Taraciuk Broner, ki kot starejša raziskovalka deluje pri organizaciji Human Rights Watch.
Medtem ko so senatorji glasovali pozno v noč, so se na ulicah zbirali podporniki zakona, katoliška cerkev pa je organizirala 'Mašo za življenje' v Buenos Airesu. Okoli zakona je vseskozi vladal velik razkol – nasprotniki splava so protestirali z modro barvo in geslom 'rešimo obe življenji', medtem ko so podporniki splava nosili zelene naglavne rute. Prav zelene 'bandane' so postale simbol gibanja za pravico do splava, ki se je pojavilo v Latinski Ameriki. Podporniki tega gibanja so se zbirali v Urugvaju, Mehiki, Peruju in Čilu.
V Latinski Ameriki več kot 97 % žensk živi v državah z restriktivnimi zakoni glede splava. Pred glasovanjem je kar 60 irskih poslancev iz najrazličnejših političnih strank podpisalo pismo, v katerem so pozvali argentinske senatorje, naj podprejo zakon. Na Irskem so sicer na majskem referendumu podprli odpravo prepovedi splava.
Papež Frančišek, ki sicer prihaja iz Argentine, se o zakonu sicer ni izrekel, je pa ostro kritiziral splav le nekaj dni pred glasovanjem.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.