V Evropi je bila v petih letih napadena več kot četrtina istospolno usmerjenih

Četrtina gejev v Evropski uniji, ki je sodelovala v raziskavi, je povedala, da je bila v zadnjih petih letih tarča napadov ali nasilnih groženj. Revnejši in mlajši so zaradi svoje spolne usmerjenosti še bolj izpostavljeni diskriminaciji.

Evropska agencija za osnovne človekove pravice (FRA) je opravila raziskavo med 93.000 ljudmi v Evropski uniji in na Hrvaškem. Pravijo, da gre za najbolj obširno raziskavo te vrste na omenjenem območju.

Raziskavo so opravili prek spleta, lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce pa so spraševali, ali so bili zaradi spolne usmerjenosti izpostavljeni diskriminaciji, nasilju, verbalni zlorabi ali sovražnemu govoru. Izide diskriminacije so objavili danes, na mednarodni dan proti homofobiji in transfobiji.

Direktor FRA Morten Kjaerum je dejal, da so pri boju proti diskriminaciji omenjenih skupin odprta še vedno pomembna vprašanja. "Strah, izolacija in diskriminacija so vsakodnevni fenomeni za skupnost LGBT v Evropski uniji," je dejal.

Okoli 26 odstotkov vprašanih je dejalo, da so bili v zadnjih petih letih izpostavljeni napadom ali grožnjam zaradi spolne usmerjenosti. Med transseksualci je ta odstotek kar pri 36 odstotkih. Kar 28 odstotkov transseksualcev je v zadnjem letu pred raziskavo doživelo več kot tri napade.

Bilo je že bolje

Nekateri sodelujoči v anketi so celo dejali, da se stanje v državah, ki so sicer znane kot tolerantne do istospolno usmerjenih, poslabšuje. Tako je 27-letni belgijski gej zapisal, da je stanje danes slabše, kot pa je bilo pred štirimi leti.

Nizozemska je prva država na svetu, ki je uzakonila poroke istospolnih parov, kljub temu pa je kar 20 odstotkov sodelujočih v anketi zapisalo, da so se zaradi svoje usmerjenosti čutili diskriminirane v športnih klubih, bolnišnicah, ko so iskali stanovanje, pri večernih izhodih ali ko so imeli opravka z bankami.

Večina sovražnih napadov se je zgodila na javnih mestih, v njih pa je sodeloval več kot en človek, napadalci pa so bili večinoma moški. Več kot polovica napadenih napada ni prijavila, saj je bila prepričana, da prijava ne bo imela nobenega učinka.

Velik problem je tudi diskriminacija

Kar polovica vprašanih je dejala, da se je v zadnjem letu pred raziskavo počutila diskriminirano, kljub temu pa jih 90 odstotkov diskriminacije ni prijavilo.

Okoli 20 odstotkov gejev in biseksualcev ter 29 odstotkov transseksualcev je odgovorilo, da so bili diskriminacije deležni na delovnem mestu oziroma pri iskanju zaposlitve.

Dve tretjini vprašanih je tudi dejalo, da so v šoli svojo spolno usmerjenost poskušali prikriti.

FRA upa, da bodo rezultati raziskave pomagali politikom pri usmerjanju svojega dela v zaščito pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transeksualcev.

Primeri nestrpnosti tudi v Sloveniji

Ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji in transfobiji se je odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je zapisalo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive.

Dodajajo, da sta nasilje in diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in identitete prisotna povsod po svetu. Posamezniki se srečujejo s številnimi ovirami na vseh področjih življenja; v družbi, družini, v šoli, zdravstvu, na delovnem mestu itd. Ponekod homoseksualnost še vedno kriminalizirajo in celo kaznujejo z dosmrtno ječo ali smrtno kaznijo.

"Proti predsodkom se lahko učinkovito borimo s preventivnim izobraževanjem za človekove pravice, ki je nujno za oblikovanje strpne družbe in spodbujanje splošnega spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin za vse. Primeri nestrpnosti proti posameznikom zaradi njihove spolne usmerjenosti so tudi v Sloveniji," so zapisali.

Prvo zgodovinsko resolucijo o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti, ki jo je podprla tudi Slovenija, je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel junija 2011. "Slovenija se bo še naprej zavzemala, da problematika diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete ostaja na dnevnem redu ZN," so zaključili.