Veter nadomešča premog kot drugi najbolj potencialen vir energije

Vetrna energija je v lanskem letu prehitela premog in se uvrstila na drugo mesto najbolj potencialnih virov energije, a skrb, da posamezne države do obnovljivih virov energije (OVE) nikakor ne vodijo ustrezne politike, kljub vsemu ostaja.

Obnovljivi viri so po poročanju Guardiana evropskim električnim omrežjem lani zagotovili skoraj devet desetin nove energije, kar je jasen znak, da celina postaja vedno manj odvisna od fosilnih goriv. A industrialci so zaskrbljeni, saj med evropskimi politiki ni nobene podpore, da bi šla naša celina še korak dlje.

Od 24,5 gigavatov novih energetskih kapacitet, lani zgrajenih po celini, jih je bilo 86 odstotkov vetrnih, solarnih, vodnih ali biomasnih. Vetrna energija je celo prehitela premog in postala druga najbolj pogosta oblika energije, takoj za plinom, čeprav zaradi različnih prekinitev delovanja premog še vedno zadovoljuje več potreb po energiji.

Nemčija lani postavila največ vetrnic

Število vetrnic se razlikuje od države do države. Nemčija je v letu 2016 postavila največ vetrnic med vsemi evropskimi državami, a so Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva kljub temu postavile nove rekorde, kar se tiče gradnje tovrstnih virov energije. Skupna kapaciteta naložb v gradnjo vetrnic je bila v letu 2015 za tri odstotke manjša kot lani, a porast števila priobalnih vetrnic, ki so dvakrat dražje kot tiste, zgrajene v notranjosti celine, je vsoto naložb dvignil na rekordnih 27,5 milijard evrov.

Največji evropski projekt je bil v lanskem letu Gemini -  gradnja vetrnic na nizozemski obali, ki so jih priklopili na omrežje februarja lani. Ko bo letos sistem zgrajen do konca, bo predstavljal drugi največji vetrni sistem na svetu. Nizozemskemu projektu po velikosti sledita nemška Gode Wind 1 in 2 ter nizozemski Westermeerwind.

"Številke za zdaj kažejo, da smo ostali v okviru zastavljenih načrtov, tudi kar se tiče predvidenih investicij," je dejal Giles Dickson, generalni direktor WindEurope, evropske organizacije za vetrno energijo. "A na dolgi rok ima le sedem od 28 držav Evropske unije razčiščeno politiko do vetrne energije in tudi dovolj prostora za gradnjo novih pakacitet do leta 2020," je dodal. Za doseganje varne oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov plinov in sonaravnega razvoja si je Evropska unija (EU) namreč zastavila cilj, da bo do leta 2020 delež energije iz OVE v bruto končni porabi energije povečala na 20 odstotkov.

“V današnji dneh smo priča redkejšim političnim ambicijam za povečanje energetsko obnovljivih virov energije kot v preteklih treh oziroma petih letih,” še pravi Dickson.

Čeprav dajejo vetrnice, ki v tem trenutku stojijo širom po Evropi, okrog 153,7 gigavatov energije, je to še vedno precej majhna številka za to območje, ki proizvede skupaj 918,8 gigavatov energije. Industrija se zato nadeja povečanja števila vetrnic, vendar šele, ko bodo vlade različnih držav primorane k zaprtju premogovniških obratov. To bodo hočeš nočeš morale storiti, da bi tako EU dosegla zastavljene cilje pri varovanju okolja, Britanija se je na primer zavezala, da bo obrate zaprla do leta 2025.

Vetrnice so lani ustvarile več kot polovico nove energije

“Evropska unija ne pritiska dovolj na države, da bi zaprle premogovniške obrate,” je dejal Dickson. In res - poročilo, ki ga je za leto 2016 izdelal WindEurope, kaže na razdeljeno Evropo, ko pride do govora o vetrnicah.

Španija, Portugalska, Italija in Grčija, ki so skupaj imele večino vetrnic v prvem desetletju tega tisočletja, so sedaj nekoliko zanemarile gradnjo novih. Poljska je lani sprejela zakon, ki določa, kako blizu so lahko vetrnice stavbam, kar je precej zmanjšalo gradnjo novih.

Rezultat tega je pričakovan - redke so države, za katere bi lahko rekli, da imajo veliko vetrnic. Nemčija, ki ima že tako trikrat večjo kapaciteto vetrne energije kot katera koli druga evropska država, je lani zgradila kar 44 odstotkov vseh evropskih vetrnic.

Giles Dickson je dejal, da bo vetrna industrija lobirala za večjo podporo v nacionalnih energetskih in okoljskih načrtih posameznih držav. Načrti morajo biti po nareku Evropske komisije sicer zastavljeni do konca tega leta.