V Evropskem parlamentu bo več evroskeptikov

V Evropskem parlamentu bo tudi po teh volitvah še naprej imela največ poslancev Evropska ljudska stranka (EPP). Glede na zadnje neuradne rezultate naj bi imela 212 poslancev, sledijo socialisti (S&D), ki naj bi imeli 186 poslancev, liberalci (Alde) 70 sedežev, Zeleni 55, Evropski konservativci in reformisti 44 sedežev in družena levica 43.

Nepovezanih poslancev je 38, evroskeptična Evropa svobode in demokracije naj bi dobila 36 sedežev, 67 pa je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu, kažejo delni rezultati, objavljeni na spletnih straneh Evropskega parlamenta.

EPP je tako po sicer še neuradnih in začasnih podatkih izgubil več kot 60 sedežev. Vodja stranke Jean-Claude Juncker vztraja, da je večina volivcev glasovala za to, da so del Evrope. "Ekstremistična desnica, ravno nasprotno kot so poročali nekateri mediji, ni zmagala teh volitev," je dejal. Juncker, ki je glavni kandidat za prihodnjega predsednika Evropske komisije dodaja, da bodo imeli v parlamentu proevropsko večino.

Kandidaturo za predsednika komisije je napovedal tudi Martin Schulz (S&D). "Naslednji predsednik mora pridobiti absolutno večino v Evropskem parlamentu in brez dogovora s socialisti večine ni," je opozoril.

Evroskeptiki vse močnejši

V Franciji je zanimivo največ glasov pobrala skrajno desna stranka Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen. "Ljudje so spregovorili glasno in jasno. Nič več si ne želijo, da bi jim vladali tisti zunaj naših meja, s strani evropskih komisarjev in tehnokratov, ki niso izvoljeni. Želijo si biti zaščiteni pred globalizacijo in spet vajeti naše usode vzeti v svoje roke," je dejala.

Njena stranka je glede na neuradne rezultate dobila 25 sedežev v parlamentu, kar je v primerjavi s tremi sedeži, ki jih je stranka imela v dosedanjem mandatu, izjemen rezultat.

Francoski premier Manuel Vallas je rezultate opisal kot evroskeptični potres. Predsednik Francois Hollande je zato že sklical izredni sestanek vlade. Vallas pa je že včeraj dejal, da rezultat volitev kaže potrebo po izpeljavi reform, ki jih niso izvajale tako desne, kot leve vlade. "Tudi minute več ne moremo izgubiti," je dodal.

Tudi v Veliki Britaniji je zanimivo slavila evroskeptična stranke Ukip Nigela Farageja. Ta je ob razglasitvi zmage dejal, da se z njegovo zmago neizbežno končuje evropska integracija. Tudi skrajna levica je v evropskem parlamentu pridobila nekaj sedežev, še najbolj pa zahvaljujoč grški stranki Siriza in Združeni levici v Španiji.

V Grčiji pa slavi skrajna levica. Stranka Siriza je namreč dobila 26 odstotkov glasov in vodi pred vladajočo Novo demokracijo premiera Antonisa Samarasa, ki naj bi prejela 23 odstotkov glasov. Tretja najmočnejša stranka je neonacistična Zlata zora, ki jo je podprlo devet odstotkov volivcev.

V Nemčiji zamga unije, uspešni tudi evroskeptiki

V Nemčiji je sicer zmagala unija CDU/CSU, ki bo imela po novem 34 poslancev v parlamentu, a je to zanjo najslabši rezultat od leta 1979, odkar potekajo volitve v Evropski parlament. Okrepili pa so se socialdemokrati (SPD), ki so dobili 27 mandatov.

Zelo zadovoljni so bili po drugi strani v nedeljo zvečer v lani ustanovljeni evroskeptični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se zavzema za opustitev evra in vrnitev nemške marke, zaostrovanje politike do priseljencev in referendume o evropskih vprašanjih. Na svojih prvih evropskih volitvah so namreč prejeli sedem odstotkov glasov (7 mandatov).

V Nemčiji sicer tokrat prvič na evropskih volitvah ni bilo triodstotnega praga, potrebnega za vstop v parlament, saj ga je ustavno sodišče lani odpravilo. Na ta račun so evropske poslance tokrat dobile tudi manjše stranke. Odmevata predvsem mandata, ki sta ju pridobili neonacistična stranka NPD in pa satirična stranka Stranka (Die Partei).

Poleg omenjenih dveh bo po enega evropskega poslanca po novem imelo še pet malih nemških strank - Piratska stranka, Svobodni volivci, Stranka za zaščito živali, Družinska stranka in Ekološko-demokratska stranka.

HDZ zmagal na Hrvaškem

Na Hrvaškem je zmagala desna koalicija sedmih strank na čelu s HDZ, ki je osvojila dobrih 41 odstotkov glasov na volitvah za Evropski parlament na Hrvaškem in bo imela šest od enajstih hrvaških evropskih poslancev. Levosredinska vladna koalicija je osvojila slabih 30 odstotkov glasov, kar ji prinaša štiri poslanske sedeže v parlamentu.

Zanimivo pa je, da je dobrih devet odstotkov dobila stranka ORaH (Trajnostni razvoj Hrvaške), s tem pa je dobila eno poslansko mesto v Evropskem parlamentu. Slabih sedem odstotkov hrvaških volivcev je podprlo skrajno desno koalicijo Zveza za Hrvaško. 

Evropski parlament podoben slovenskemu

Profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanskem FDV Danica Fink Hafner pravi, da se Evropski parlament polarizira in postaja podoben slovenskemu. Zdi se namreč, da se oblikujeta dva bloka in prvič v novejšem času lahko govorimo o tem, da se Evropski parlament nekoliko polarizira, je dejala. "Če sem nekoliko ironična, bi lahko rekla, da Evropski parlament po razdrobljenosti glede na nekatere ideološke razlike, po teženju v dva bloka postaja bolj podoben slovenskemu," je dejala.

Izpostavila je tudi možnosti za oblikovanje koalicijskih povezav. Čeprav se tako trenutno zdi, da je zmagovalec EPP, bi lahko socialisti v povezavi z, denimo, liberalci, zelenimi in Združeno levico, zbrali več glasov kot EPP v povezavi s sorodnimi skupinami, je menila Fink Hafnerjeva.

Kot zelo pomembno pa vidi tudi pridobivanje podpore skrajnih strank v parlamentu. Njihov delež po njenih besedah presega deset odstotkov, kar da velja za "mejo zmogljivosti normalnega strankarskega sistema, da prebavi skrajno politično skupino".

Poleg tega bi lahko to imelo vpliv na politiko EU na več področjih, med drugim na področju migracij ter odnosa do ljudi iz drugih delov sveta, ki iščejo boljše življenje v EU, pa tudi pri vprašanju, ali bomo v prihodnje imeli več ali manj Evrope, je dejala.