Že tretje volitve v tej kavkaški republiki v manj kot šestih mesecih so potekale mirno in brez večjih incidentov, čeprav je po navedbah mednarodnih opazovalcev in predstavnikov gruzijskih nevladnih organizacij tudi tokrat prišlo do nepravilnosti. Po navedbah osrednje volilne komisije je do "resnih nepravilnosti" med drugim prišlo v avtonomni regiji Adžarija, kjer bi lahko kršitve vplivale tudi na končne izide volitev, ki bodo objavljeni v 18 dneh.
Svoje glasove je po navedbah vodje gruzijske osrednje volilne komisije Zuraba Čjaberašvilija oddalo 51 odstotkov od skupno 2,2 milijona gruzijskih volilnih upravičencev, tako da so volitve veljavne. Za veljavnost volitev je sicer potrebna najmanj 33-odstotna volilna udeležba.
Čjaberašvili je pojasnil, da so v več mestih v Adžariji zabeležili napade na volišča, nasilje na voliščih ter šikaniranje in ustrahovanje članov volilne komisije in volivcev. Napovedal je tudi, da bi lahko zaradi večjih nepravilnosti razveljavili volitve na dveh voliščih v okrožju Bolnisi na jugu Gruzije. Kot je pojasnil, so na enem od volišč v tem okrožju opazili volilne lističe, na katerih je bila že označena stranka, za katero naj bi se volivci odločili, omenil pa je tudi primer ženske, ki je svoj glas oddala kar na štirih voliščih. O manjših kršitvah sicer poročajo iz več delov države. Oblasti v Adžariji pa so se že pred začetkom volitev pritožile, da niso dobile dovolj volilnih lističev.
Sakašvili je ob oddaji volilnega lističa dejal, da si želi tesnejše povezanosti Gruzije z evropskimi institucijami, tudi EU. Izrazil je še upanje, da volitve ustrezajo evropskim kriterijem.
Za 150 od skupno 235 poslanskih sedežev se je potegovalo 14 strank in pet zvez. 75 poslancev, izvoljenih novembra, je bilo namreč na položajih že potrjenih, 10 sedežev pa je rezerviranih za poslance iz avtonomne regije Abhazija, ki so bili izvoljeni leta 1992. Stranke morajo za vstop v parlament preseči sedemodstotni volilni prag.
Kot kažejo prvi vzporedni izidi, bo, kot je bilo pričakovano, tudi tokrat zmago slavila zveza Nacionalnega gibanja pod vodstvom novega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija in Demokratske stranke predsednice parlamenta Nino Buržanadze. Možnosti za vstop v parlament v Tbilisiju pa naj bi imela zaradi neuspelih poskusov gruzijske opozicije za združitev le še Delavska stranka, ki se zavzema predvsem za večji državni nadzor nad gospodarstvom.
Volitve so sicer pomenile ponovitev parlamentarnih volitev 2. novembra lani, na katerih je po navedbah opozicije prišlo do poneverb volilnih izidov, zaradi česar je moral nekdanji predsednik Edvard Ševardnadze po valu protestov opozicije 23. novembra lani odstopiti.
