Taborišče v Guantanamu je ameriška vojska odprla januarja 2002, tam pa je danes zaprtih okrog 490 ljudi, večinoma ujetnikov iz časa vojne proti afganistanskim talibanom in Al Kaidi leta 2001. Doslej jih je bilo le deset tudi uradno obtoženih.
Ameriška administracija zastopa stališče, da so ujetniki v Guantanamu "sovražni bojevniki" in zaradi tega niso upravičeni do statusa vojnih ujetnikov in zaščite Ženevske konvencije.
Ameriška administracija zastopa stališče, da so ujetniki v Guantanamu "sovražni bojevniki" in zaradi tega niso upravičeni do statusa vojnih ujetnikov in zaščite Ženevske konvencije.
Pentagon je v ta korak prisilil newyorški zvezni sodnik Jed Rakoff z razsodbo, da sicer kršijo zakon o svobodnem dostopu do informacij. Številne organizacije za človekove pravice so odločitev že pozdravile.
Administracija predsednika Georgea Busha se je objavi imen upirala z "orwellovsko" utemeljitvijo, da bi lahko to ogrozilo varnost ujetnikov in njihovih svojcev ter prijateljev doma, vendar je sodnik ta argument gladko zavrnil.
Kljub temu pa so se objavi poimenskega seznama izognili. Imena 300 osumljencev – ki jih tudi po štirih letih še niso uradno obtožili – se je pojavlja v kar 6000 strani dokumentov, prepisov 500 zaslišanj osumljencev. Imena še 200 ujetnikov pa tudi dalje ostajajo skrivnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.